ronja
|
Ja super... potem vas dosti razume, kakšne stvari doživlja, jaz pa ostajam v temi.
Seveda razumemo, imamo pač več izkušenj kot ti, sploh kar se službe tiče .
Če ga hočeš tudi ti razumet, moraš najprej stopit iz svojih vzorcev. Da ti ilustriram, to se nanaša na tole dvoje:
pa tudi odpoved dobro plačane službe v razvoju velikega podjetja mi ni razumljivo.
in tole:
Oba moja starša delata že 30 let v istih službah.
Ni samo tvoj vzorec iz otroštva pravi, ni samo denar in status, napredovanje itd... važno! Važne so čisto druge stvari! Denar in status ti ne data tistih iskric v očeh! Da ti jih delo, ki ga rad opravljaš, če seveda zato ne životariš, ker potem ti jih skrbi za preživetje lahko izbrišejo.
Tvoj fant pa ni več užival v tem delu, nima veze, kako dobro plačano je bilo, kako dober je bil v tem in kako zelo perspektivno se je tebi zdelo. On se tam ni videl. Bil je vedno samozavesten, diplomatski, prijazen in vsem lepo in dobro svetoval, vsi so se nanj obračali, ustvarjen za vodjo, itd... Si kdaj pomislila, da je moral za vse to svoje početje nekje dobit energijo? Pa da mu je je mogoče zmanjkalo? Pa da je nima več kje vzet? Ker ne dobi od sveta nazaj toliko kot on sam daje drugim - podrejenim, nadrejenim, tebi,...
Enostavno je pregorel, videl je, da to ne pelje nikamor, ker tako ni srečen. Na dopustu bi si lahko napolnil baterije, vsaj za nekaj časa, vendar si jih tudi tam ni, ker pač v "kompromisu" niste upoštevali njegovih želja, on pa je očitno bolj diplomatsko bitje in ni silil z njimi. Ampak spočil si pa ni. Pa zaupanja tudi ni dobil. Kar je logično.
Če sva midva nekje in vidim njegov zmatran obraz, bo moje prvo vprašanje: a greva domov, a končamo tole, a jaz vozim,... karkoli... samo da ve, da si tam in da lahko zgrabi roko, če želi. In on isto pomaga meni. Ti pa si to malo pozabila v svojem uživanju "najboljšega od obeh svetov" - torej študentskih žurov in resne ljubezni z dobro situiranim, prijaznim in zelo fajn fantom. Če se delaš, da ne vidiš ali ne poizkušaš najti vzrokov za slabo voljo/razočaranje/zmatranost/žalost/itd... svojih ljubih, potem ti nehajo zaupat: ker si mislijo, da itak ne vidiš, če je kaj narobe, če pa vidiš, te pa očitno ne zanima, ker ne vprašaš. To, koliko veš o njegovem poklicu tu nima veze - redko imamo ljudje prav en poklicni problem, ki bi nas tako zelo moril, npr. arhitekti se ne sekirajo zaradi enega wcja, ki ga ne vejo kam postavit - sekiraš se zaradi odnosov, pritiska, tempa, itd... Tu pa poklic nima veze. Mislim da se za tem nepoznavanjem malo skrivaš sama pred sabo, da ti ne bi bilo treba videt, kaj ga je morilo...
Ljudje, ki so prijazni, navadno to svojo lastnost od nekod črpajo - iz svoje energije. ko pa te zmanjka, se sesujejo ali pa zarenčijo, da si ustvarijo prostor. On je ugotovil, da tu, v tej situaciji ni srečen in se je odločil, da bo nekaj spremenil. Točnega načrta za naprej nima, ima pa očitno dovolj navarčevanega, da si lahko vzame odmor, da v miru razmisli, kaj bi res rad počel. Meni se zdi to dobro. Niso vsi tako pogumni. Saj ni da bi ne vem kako dolgo samo sanjal, pa nič počel - vzel si je odmor, da razmisli, kaj si želi od življenja.
Mislim, da ti podzavestno ni všeč to, da veš, da si nekaj zamudila - en velik premik se je zgodil v njemu, ti pa nisi bila tam in še zdaj ne veš, kaj se dogaja. Veš, da mu nisi stala ob strani pri eni njegovih najpomembnejših odločitev - in gotovo tudi najtežjih - pustit službo je vedno težko.
Veš, da ga nisi jemala resno, ko ti je govoril, da ni srečen v tej službi. Jemala si ga kot vse ostale, ki samo jamrajo. Ampak svojih partnerjev ne smemo jemat kot vse ostale. In če sta skupaj 10 mesecev, bi vseeno lahko vedela, kakšen človek je (eni jamrajo ful, pa nič ne naredijo, eni nič ne rečejo, dokler ni že fejst hudo, potem pa nekaj ukrenejo - on je očitno v drugi kategoriji). To je to, kar je tu problem, ne pa to, da je pustil službo (glede na to, kako je sposoben, mu verjetno ne bo problem najt nove...) Problem je to, da ti nisi vedela, da je nesrečen - res nesrečen. Da ti on tega ni zaupal in da ga ti nisi poslušala, če/ko je to poizkušal.
Hkrati imam občutek, da te na tihem jezi, da je to naredil, ker je s tem uničil tvojo pravljico: tvoj idealni svet, kjer imaš krasnega fanta, ki je super duper srečen s tabo, ti vse zaupa in imata sploh in oh krasen odnos, svoj faks, ki ti laufa, svoje starše, s katerimi se dobro razumeš. Zdaj je pa se je en od najpomembnejših elementov zrušil. In ti čutiš, da tu nisi čisto "čista". veš, da bi bilo prav, da mu stojiš ob strani. Ne veš pa kako, ker mu do zdaj nisi. (če bi mu, bi se vidva o tem že prej pogovarjala - tudi če se ne vidita vsak dan, služba je zelo pomembna za večino ljudi in po opisu sodeč zanj sploh zelo pomembna, tako da bi ti v nekem zaupljivem odnosu gotovo zaupal, kaj razmišlja - ker kot je post festum dejal, je razmišljal o odpovedi že dalj časa, samo ti tega nisi vedela).
Če mu hočeš pomagat, torej pusti svoje sanje in poglej resničnost: opraviči se fantu, da ga nisi dovolj pozorno poslušala, ponudi mu roko. Saj mu ni treba svetovat, kaj naj dela v svojem poklicu, če ga ne poznaš! Pari delajo navadno čisto druge stvari, pa si vseeno lahko pomagajo v poklicnih odločitvah! Važno je, da ve, da ga podpiraš. Četudi se ti njegove odločitve zdijo nerazumske.
pa da ne boš mislila, da na pamet govorim: lubi je pustil perspektivno službo v dobro situiranem podjetju, kjer je bil najboljši (imajo sistem merjenja rezultatov) in dobival za to še bonuse in šel v drugo službo za več kot pol manjšo plačo, brez bonusov, z veliko neplačanimi nadurami, dela več, zasluži manj - in je veliko srečnejši . In jaz sem ga z vsem srcem podpirala! Res je pa, da sem vedela, kako se počuti v prvi službi in kaj si želi počet v življenju. ker mi je povedal in ker sem ga poslušala. (No, res je tudi, da sem ga tako dobro poznala, da bi to vedela, tudi, če mi ne bi povedal, ampak midva sva mela takrat že nekaj kilometrine , sva skup še iz študentskih časov.) To je tisto, kar sem rekla, da vama manjka. Vso srečo, da čim prej najdeta .
|
Natisni
(ker je to pač moja pregreha in pick me up ko je res hudo) 
sicer pa to je blo napovedano...
