Anonimen
|
Punce, dajte mi nekaj povedat... Jaz od februarja lanskega leta zivim na tujem, kar ze vecina od vas ve. Preselila sem se vsa v velikem pricakovanju, precej naivna, pac mislila sem, da sploh ne bo nobenega problema in bo vse roznato kot v pravljici. Z zdaj ze mozekom imava super lepo, prostorno stanovanje, katerega sva po svojih najboljsih moceh in zmoznostih opremila, odplacujeva grozno visoko hipoteko. Vmes sem sla na tecaj tujih jezikov, ga obiskovala 3 mesece, spoznala nove prijatelje, ga uspesno zakljucila, bi sla takoj se na naslednji nivo, a si tega zal ne moremo privosciti. Sluzbe kljub vztrajnemu iskanju ne najdem, dobivam vedno iste negativne odgovore, izobrazbo imam se kar visoko, le izkusenj nimam, kar je najvecji problem pri vsem skupaj, pa se to, da sem tujka in te bedaste EU omejitve mi delajo samo skodo. Z :love: se fajn razumeva, imava se rada, delama na otrocku, zal ze vec kot leto neuspesno, a enkrat bo ze... Vsak mesec sva v financnih tezavah, saj gre z eno placo zelo tezko, poleg tega je tukaj vse tako drago, da se ti v glavi zvrti. Zdaj nacrtujeva selitev, stanovanje bo slo kmalu v prodajo...zdaj pa so pred nama se nove, dodatne skrbi, veliko zadev za urediti, financno velik zalogaj. Denarja pa seveda ni, ker kljub temu, da res lepo delava z denarjem, se posebej jaz, ne moreva cisto nicesar prisparat. Bojim se, da te preizkusnje ne bova prestala, bojim se, da se vse skupaj ne bo izslo, kot si zeliva. Po naravi sem zal res pesimistka, vem, da tisto najpomembneje imava, to je ljubezen in zdravje, sam kaj, ko to v tem materialisticnem svetu ni dovolj. Neki vam na velik nakladam, pa sploh ne vem vec, kaj sem hotela povedat. Pac sem precej na dnu, samozavest me je ze zdavnaj zapustila, dostikrat se pocutim kot kup drekeca. Ceprav sem vse skupaj napisala zelo cudno & zmedeno, bom vseeno objavila, mi je vsaj malo lazje pri dusi. Joj kako komaj cakam, da pride :love: iz sluzbe pa da se pocrkljava in stisneva drug k drugemu! Le kaj bi brez mojega muceka!!!:love::love::love:
|