bokola
|
Pozdravljeni!
Zanima me kaka izkušnja, mnenje ...
Poročena sva 5 let, skupaj 10. Imava 2 otročka: 5 in 2 leti.
Pred enim letom se je mož zdravil zaradi alkohola in psihoze. Že več let je bilo grozno, sploh pred drugim porodom. Ne morem opisati kaj vse se je dogajalo... Skrata, v zadnjem letu se je poboljšal, alkohola ni več, psihoze...bojo vedno. Ne morem reči, da se ne trudi, ampak meni ni dovolj. Zdaj čutim le še odpor do njega. Ne more biti isto kot prej. Vse je umrlo.
Z njim moram vedno delat v rokavičkah, npr.: Higiena je na nuli. Ko ga prosim, če mi da obleko, ki jo nosi že ves teden na sebi, da operem, vzroji, da mi spet smrdi, a spet ne bom mogla ... ker mi gre v nos, da saj je čist, ...
To je samo en primer.
Nočem ga obsojat, vem, da je bolan, prisotna je tudi vedenjska osebnostna motnja... ampak ...ne vem kako in kaj.
V bistvu vem, da jaz tako ne morem živet in da posledično vse to občutita otroka. Bojim se kaj bo z njima po ločitvi in vem da jo moram izpeljati.
Službo imam v treh izmenah in ne vem kako naj se odselim, najdem drugo službo, (kar je daanes problem), kje naj najdem varstvo popoldan in ponoči... Vse to me mori. Če bi imela čudežno palčko in to rešeno, bi bila pred pol leta že na svojem. Tako pa iščem, odlašam in se vsak dan sproti bojim, kdaj bo počolo in kaj se bo zgodilo.
Možu namreč ne smem nič omeniti, ker ko vzkipi... Ni še dvignil roke nad me, smo pa bili parkrat milimeter od tega, da ne govorim, ko se razburi, se v pričo otrok in ne špara ne pri glasu, ne pri besedah.
Hvala vsakomur, ki najde kak nasvet ali izkušnjo zame.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
seveda pije zarad tebe-ce pa mu s pistolo na sencih grozis in potem vliva vase
