DrejcDrejc
|
Marija, naj še jaz pristavim svojo skledico na tvoj post. Zelo me spominjaš na mene samo. Pri meni je bil tudi ta način razmišljanja - joj, potem bo pa otrok, pa ne bom mogla več uživati življenja, kot do sedaj, ne bom se odpeljala kar v tri dni, ko me bo prijelo, ne bom hodila na potovnaja vsaj par let, ne bom imela svojega časa, ampak bo vse šlo za otroka, nikoli več ne bom na prvem mestu, skratka, če pomislim, pač nisem bila zrela za mamico in sem se tudi precej egoistično obnašala. Takrat me je moj fant označil za osebnostno nesposobno imeti otroke in sva se nekako družno odločila, da otrok pač ne bova imela, lahko bi se pa vseeno poročila in uživala v življenju, pač bolj v karieri, hobijih in lastni samopodobi. Smešno, vse se je obrnilo na glavo, ko sem spoznala drugega človeka, takega, ki me je res napolnil s pravo nesebično ljubeznijo, ujela sva se na en dva tri, in na svoje lastno presenečenje sem prvič v življenju začutila "materinski nagon"! Kako neverjetno drugačen občutek od vsega dosedanjega, ampak zdaj vem, da želja po otroku preprosto mora sama dozoreti v tebi, spodbujena s pravo ljubeznijo, saj je otrok plod nesebične ljubezni (oh, bog daj čim manj takih, ponesrečenih, ki jim potem manjka ljubezni od staršev in zrasejo v čustvene razvaline!!). Otroka se ne kalkulira, preprosto zaželeti si ga moraš. Začutiti veselje že ob misli, da bi vajina ljubezen porodila novo življenje. Jaz zdaj velikokrat sanjarim, kako bomo izgledali kot družinica in se sploh ne obremenjujem, kako bom izgledala, kakšne bolečine bodo spremljale porod, koliko neprespanih noči me bo čakalo - ker vem, da bodo to postranske zadeve. Kakšen čudež je pravzaprav spočeti novo življenje, saj se moraš počutiti skoraj kot bog, ko v tebi raste sad ljubezni! Zato pusti preračunljivost ob strani. Prepusti se čustvom, egoizem spravi v najtemnejši kot tvojega podstrešja! Naj v tebi zrase tisti pravi materinski nagon, boš videla, kako lep občutek je že to, kaj šele vse ostalo, kar sledi. Pa še nekaj, kar si verjetno razbrala iz prebiranja po RR - odločitev za otroka je šele začetek in osnova. Prava srečnica boš, če vama bo uspelo že v nekaj mesecih! Človeško telo ni algebra, v bistvu je urejen kaos (ali pa obratno, kaotična urejenost), zato čimprej v akcijo, med meseci poskušanja (ampak tega ti pa res ne privoščim - želim, da ti čimprej uspe)in med samo nosečnostjo boš imela dovolj časa, da se pripraviš na vse lepote in tegobe, ki ti jih bo prinesel sad vajine ljubezni.
|