|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   kako biti strpen?
10.10.2010 13:29:42   
žab*ca
Kako hitro izgubite živce ob svojih otrocih? Jaz čedalje hitreje,groza,star šele 2 leti,kaj še bo. Malo se tolažim,da so to nosečniški hormoni.
Kako se kontrolirate,kakšne vaje razen globokega dihanja,umika in štetja do 10 izvajate,da vam pomaga? Dajte mi kak nasvet,drugače se bom en dan kar razpočla.
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: kako biti strpen?
10.10.2010 15:54:43   
petea
Trma pri dvoletniku bo (sčasoma) minila. Je pa to obdobje hudo preizkušanje potrpežljivosti staršev.

Čez nekaj mesecev bo lažje. Vsaj s tem otrokom.

(odgovor članu žab*ca)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: kako biti strpen?
10.10.2010 19:17:06   
Katy78
Ha ha, tudi jaz imam včasih občutek, da me bo razneslo, čeprav pri nas je bilo najhujše tam med enim letom in letom in pol, takrat sem mislila, da se mi bo zmešalo, je res znal biti neznosen, zdaj pa se je unesel in je ratal res priden, če se mu reče NE, največkrat brez problema uboga in ni dretja za vsako figo tako kot je bilo še pol leta nazaj in tudi dopovedat se mu da že veliko. Upam, da tako ostane...

Kako sem to takrat kontrolirala - kaj pa vem, največkrat da sem globoko zajela sapo, sama v sebi sem pa norela. user posted image

(odgovor članu petea)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: kako biti strpen?
11.10.2010 1:56:55   
polma
user posted image user posted image user posted image Sem najprej prebrala: kako biti strUpen? user posted image user posted image user posted image

Meni pomaga, če vse obrnem na hec. Naša tavelika ima 13let in pogrešam čase, ko je imela dobri 2 leti kot naš tamali. Zelo veliko sem tudi že pozabila...user posted image user posted image user posted image

Naš tamali je velik lump. Ko nimam časa za njegove finte, ga na silo porihtam on opravim svoje stvari. Ko je čas, mu dovolim da se iztrma.

Ampak res...če ti uspe v vsaki težki situaciji pomislit na neumno stereotipno reklo- "da otroci še prehitri zrastejo".. je lažje. Ker v resnici so otroci zlata mala bitja, ki iščejo svoj prostor v velikem neznanem vesolju..Ja, kdo jim bo pa pomagal delat napake in oslarije, če ne mi...



_____________________________

Še never nisem bla tko bed k hojte!!!

(odgovor članu Katy78)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: kako biti strpen?
11.10.2010 8:25:17   
polma
...in da končam misel od prej...user posted image

Meni dejansko ni sporno, če starši kdaj zgubimo živce. Mislim, da nismo Supermeni in otroci nas lahko tudi kdaj vidijo v slabši luči, magari histerične, magari ranljive. Mislim, da se s tem učijo različnosti, sprejemanja drugačnosti, pa tudi- kako zrihtat problem.

V praksi se je najslabše obneslo, ko sem ga prva 2T v septembru kregala, ga opozarjala, se pritoževala nad njegovim vedenjem. bila sem res na koncu z živci, ker smo vsak dan zamujali v šolo, zvečer ni hotel spat, niso mu bile všeč dežne jakne, ni hotel sprejet dejstva da je prerasel svoje (nisem niti vedlauser posted image ) najljubše čevlje...da ne nasštevam-motilo ga je vse. Pa tulil je da sem grda, pa da me ne mara, bllabla, tudi focnil me je...Jaz mu pa tut nisem ostala dolžna in v teh 2T jih je parkrat dobil po riti..

Sem proti fizične kaznovanju, ampak roke so hitrejše od glave... in, ker me je tako hudo pekla vest, sem se zmenila z mojim za eno mini pavzo. Prespala sta pri babici...in....aaaaah prosti vikend dela čudeže. user posted image Nekaj dni je revež se še kregal z mano...jaz pa sem ostala mirna. Obrnila vse na hec, ne posmehujem se mu, ampak ostanem dobre volje pri njegovih izpadih in se dejansko umiri, se začne smejat sam sebi.

Predvsem  ga zdaj med histeričnimi izpadi ne "obsojam več" s svojimi pripombami, ampak ga pustim, da tuli nekaj časa..potem pa sam pride k meni po tolažbo...seveda kadar imam čas. Pusti ga naj se strma, potem pa ga objemi in potolaži za njegov izpad. Otroci se kar zaciklajo in kar pozabijo, zakaj so tulili...oziroma-tulijo za brezveze, pol že dobro vejo, kaj so hoteli user posted image , samo v fazi tuljenja kar vpijejoo za brez veze..

bodi odločna v stvareh, katerih NE želiš, da jih počne. Mirno, odločno-NE. Navadil se bo. Verjetno bo zdaj dojenček popslabšal vse skupaj, ampak tudi ti si trenutno polna hormonov, kot praviš...pa lahko recimo pomisliš, da ima mali tudi hormonske težaveuser posted image ...verjetno tebi ne bi bilo lušno, če bi te zaradi čustvenosti obsojali.. Mah, včasih smo odrasli malo smotani..otroke "vzgajamo" celo takrat, ko tega sploh ne potrebujejo. Večinoma potrebujejo razumevanje. Itak nas gledajo, kako  mi delujemo, torej jih ni treba v nekaterih stvareh dodatno vodit in vzgajat, ker se itak učijo od nas...

Skratka-Pojdi z malim v bitko, za katero veš v naprej, da jo boš zmagala in, naj bo ta bitka za bistvene načelne stvari.
       -Ko začne tulit, tolčt in kar je lepih stvari user posted image ... imaš pravico ponoret (najslabša možnost), počakat da ga mine ( najdaljša možnost), požgečkat ga in se mu nasmehnit in mu reči, da je en navaden bumbar, ker se prička za BV-ker boš itak ti naredila po svoje. (kar dobra možnost, pri nas najbolj pali).
      -tukaj pride nasvet, ki se ga bom ziher kasneje spomnla...user posted image
      

Saj bo user posted image user posted image user posted image


< Sporočilo je popravil polma -- 11.10.2010 8:27:46 >


_____________________________

Še never nisem bla tko bed k hojte!!!

(odgovor članu polma)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: kako biti strpen?
11.10.2010 8:32:02   
*miska.mcc*
uf....jaz sem predvcerajsnjim mojega 7-letnika kar fejt klofnila nazaj. user posted image
prvic! dobil je ene 2x po riti med 2im im 4-tjim letom. v soboto mi je pa film pocil. dal me je totalno na ignore. ko sem rekla, da mora v kopalnico, da se ustima za v posteljo....ništa. nič. delal svoje naprej. po parih prosnjah sem ga zagrabila za roko, in je padlo po meni iz njegove strani.user posted image
in mi je naredlo "tilt".
do vceraj zvecer nisem obstajala za njega. moram pa rect, da je bil nenormalno priden. in se je prisel opravicit in prosit, ce sva lahko s5 prijatelja.


_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

(odgovor članu polma)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: kako biti strpen?
11.10.2010 8:44:11   
barni
Oh...never ending story. Vsakič si rečem, da bom skulirana, da me ne bo spravila ob živce. Pa kaj čem, eni imamo malo manjšo toleranco kot drugi. In ja tudi roka se mi je že sprožila, čeprav mi je bilo potem neznansko hudo in sem imela poračune sama s seboj. Sicer je v nasprotju z večino takrat pri naši tista čez rit pomagala.

Sama se vedno znova sprašujem, kako naj v tistem trenutku (hvala bogu jih ni veliko) ohranim mirno kri in se kontroliram, ker dejansko včasih tako kot pravi polma roke delujejo hitreje od možganov.
Nimam nasveta. Jaz se skušam vsakič ko sem že čisto na koncu opomnit, da sem si rekla, da ne bom fizično ukrepala na način tepeža. Še vedno pa dopuščam možnost, da jo na trdo primem in odnesem, če je to potrebno. Ker včasih resnično ni časa, ni primeren prostor ali enostavno ne smeš popustiti, da bi otrok trmaril do konca.

Jaz zdaj večinoma naredim takole:
Boš oblekla tole trenirko?
Ne ne bom tele.
Prav, potem pa bodi brez hlač. Če boš bolana in ne boš mogla ven, ne jokaj.Vsi ostali imamo oblečene hlače, ker je mraz.
(in grem stran)
(priteče za mano s trenirko v rokah)
Mami, sej jo bom oblekla. (včasih jo že sama obleče, brez besed)

Morda ni najbolj pravi način, toda vedno ji dam izbiro in ji povem:
lahko se sama odločiš samo razmisli kaj je najbolje (seveda ne pričakujem, da bo pri še ne 3 letih vedno razmislila prav in analitično user posted image ). In vedno ji povem tudi posledice ene ali druge odločitve.

En primer je še:
Greva očitit nos z vodo (s fiziološko z brizgo)?
Ne nočem z vodo (in že nabira za dretje).
Na prav, samo če bo nosek poln in bojo bolela ušesa, potem ne jokaj.
ali
No prav, samo potem boš imela umazan in grd nosek. (pazim, da ne rečem takole: prav potrem boš pa grda in umazana).
(In sem nekajkrat pustila in šla.)
Običajno pride za mano in prosi sama, da očistiva nosek, da ne bo umazan.

Saj pravim morda ni ravno prav, samo to trenutno pri nas dela čudeže in ni potrebno dretje. Enostavno ji pustim, da se sama odloči med dvema opcijama s tem, da ji vedno povem za posledice obeh.

Dihanje ipd, se pri meni ne obnese. Midve se pač pogovarjava in pogovarjava na načine, ki sem jih opisala zgoraj.

(odgovor članu polma)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: kako biti strpen?
11.10.2010 12:20:55   
biga
barni, ti imaš vsaj srečo, da priteče za tabo in si premisli, torej pusti, da spucata nos ali oblečeta hlače. Pri nas imava s triletnikom tudi podoben pogovor, kadar vidim, da bo rekel ne, a ne pomaga. Ko mu rečem, da bo nosek bolel in ne bo mogel dihati, ali pa, da ga bo zunaj zeblo, reče prav. In pri tem ostane. Ne bo si premisli. Tako da tale taktika ne pali in ga moram na druge načine prepričat, če nočem, da gre na silo.

(odgovor članu barni)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: kako biti strpen?
11.10.2010 12:46:59   
poli*
IZVIRNO SPOROČILO: barni

Oh...never ending story. Vsakič si rečem, da bom skulirana, da me ne bo spravila ob živce. Pa kaj čem, eni imamo malo manjšo toleranco kot drugi. In ja tudi roka se mi je že sprožila, čeprav mi je bilo potem neznansko hudo in sem imela poračune sama s seboj. Sicer je v nasprotju z večino takrat pri naši tista čez rit pomagala.

Sama se vedno znova sprašujem, kako naj v tistem trenutku (hvala bogu jih ni veliko) ohranim mirno kri in se kontroliram, ker dejansko včasih tako kot pravi polma roke delujejo hitreje od možganov.
Nimam nasveta. Jaz se skušam vsakič ko sem že čisto na koncu opomnit, da sem si rekla, da ne bom fizično ukrepala na način tepeža. Še vedno pa dopuščam možnost, da jo na trdo primem in odnesem, če je to potrebno. Ker včasih resnično ni časa, ni primeren prostor ali enostavno ne smeš popustiti, da bi otrok trmaril do konca.


Kot bi sama tole napisala user posted image . Meni tooolk manjka potrpljenje user posted image . Pa je punčka zelo pridna, ampak včasih naredi/noče narediti (tako kot vsak normalen otrok) kakšne stvari in se meni že trga... tukaj vidim predvsem problem v sebi... se trudim, ampak včasih sploh ne gre. 

(odgovor članu barni)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: kako biti strpen?
11.10.2010 19:10:50   
ronja
V splošnem, kadar sem približno ok (zdrava in da mi ni slabo od kake nosečnosti) me je kar težko sprovocirat oz. nimam kakih hudih problemov s potrpljenjem - malo karakter, malo malidve, ki sta ok in v bistvu pridna otroka - ne težita non stop in toliko sta uvidevni, da navadno ne težita obe hkrati.  Ampak kadar sem pa čisto hin, se mi pa kar ne blesav mehanizem začne, da si mislim: pa hudiča, a jaz nimam pravice, da sem bolana? Zakaj tega ne upoštevajo. seveda ko zdaj pomislim, je totalno blesavo - otroci pač ne upoštevajo teh stvari, ker smo zanje še vedno strašno sposobni, čeprav smo bolani. Ampak takrat mi gre pa to strašno na živce.
Kaj mi pomaga? V tistem trenutku in na splošno humor. Pogled iz distance: ko sama sebe pogledaš "od zgoraj" in vidiš eno "frantic"  histerično žensko, kako nori zaradi enih hlač, ki še niso oblečene ali podobnih bedarij, se sama sebi zazdiš zelo smešna. In ko se vprašaš, a je to res tako zelo pomembno, nekako vedno dobiš odgovor, da ne. In potem nisi več tako zelo jezna. Pa tudi razmislek o tem, ZAKAJ sem v bistvu v resnici tako tečna - navadno ni razlog eno malo tečkanje od malih, čeprav so praviloma zelo tečne, kadar sem jaz tečna, ampak je skoraj vedno še kaj drugega zraven. Pokličem ali napišem, kar mi gre na živce - tistemu, s komer se imam to za zmenit in potem sem z malima spet ok. Ker je v moji glavi problem rešen - ker vem, da sem ga začela reševat in torej ga bom tudi rešila. Če je zadnja varianta, potem se malima tudi opravičim, da sem bila živčna in jima povem zakaj.
Kadar sem živčna zaradi nečesa, na kar nimam vpliva, niti ne more tega rešit nihče od mojih ljubih, takrat pa jima kar po pravici povem: lubici, danes so mi vzeli 8ko ven, boli ko hudič in zmatrana sem - prosim, ne mi skakat po glavi, res rabim mir. Boli me, če se dereš, zato prosim, bodi danes uvidevna. Pa pri taveliki že zelo dobro pali, pri tamali pa vedno boljuser posted image .
Kadar nič drugega na pomaga, pa pali glasba - navijem na ves glas in pojem in ignoriram dretje zadaj (navadno se s tem tudi neha, ker sta paf - tega namreč ne delam prav pogosto). Navadno ne rabim več kot pol minute in sem spet ok. Tako da meni se roka sproži proti radiu, pa smo potem vse happyuser posted image .

Za zjutraj pa pomaga, da si vzameš VELIIIIKO časa. Pri nas vstajamo okoli 6h in v vrtcu morata biti do 8:30, tako da imamo časa na pretek in to zelo zelo pomaga pri vzgoji. Ker se enostavno ne sekiram in vem, da mi ne bo treba popustit samo zato, ker moramo it v vrtec. Enkrat smo sicer res 10 min. zamudile, ker je Lejla začela uveljavljat svojo voljo, pa sem se v vrtcu pač opravičila in povedala razlog, pa so se samo smejaleuser posted image . Ko vejo, da ne boš popustila, je lažje.
Je pa res, da imam srečo z malima. Ronja je sicer kazala znake, da bi lahko postala zelo trmasta, ampak enostavno ni razvila teh lastnosti. lejla pa je še bolj vodljiva. Saj se buni, samo ne toliko časa brez prestanka.

Delam pa podobno kot barni - imata izbiro: se nočeš oblečt - ok, potem greva pa sami s sestrico/potem te bo pa zeblo,... Samo imam srečo, da pri nas to večinoma pali. Niso vsi otroci isti.

(odgovor članu poli*)
Neposredna povezava do sporočila: 10
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Teden otroka®: Otrok – nepopisan list
Ob letošnjem Tednu otroka, ki ga praznujemo že 70. leto zapored, in bo potekal od 7. do 13. oktobra, se osredotočamo na ...
Nadomestna in dopolnilna komunikacija
Oktober je mesec ozaveščanja o NDK, ki omogoča komunikacijo osebam s težavami govora. V Sloveniji pa se soočamo z izzivi...




So vaše menstruacije boleče?
пеперутка16

Zadnje čase imam tako boleče menstruacije, da se celo onesvestim..nujno je, da mi da injekcijo in to je to..In zdaj, ko se staram, ko se staram. Stara sem 29 let, še nisem rodila itd.