*princeska*
|
hmmm....veste, z vsakim odgovorom se deloma strinjam. Lahko vam pa povem, da po pogovoru s fantom vem v čem je ta ogromen problem. Sedela sva in se o vsem tem iskreno pogovarjala, res je, več je govoril on, po eni strani sem se pomirila ker mi je resnično dal vedeti, da mu pomenim ogromno, mi je pa zelo zelo hudo, ker šele zdaj vidim v kakšnih težavah je. lahko bi opazila že prej, vendar sem si očitno mazala oči. naj vam na hitro opišem.... Že dobra 4 leta ima odprt sp, in njegov delovnik je po večini razpotegnjen čez cel dan (z vmesnimi pavzami), pa tudi vikende ima delavne + razni sestanki, seminarji... samo delo sploh ni tako fizično naporno, kot je psihično utrujajoče. Moj dragi pa se je vedno in se tako "žene" po vsakem delu - več kot mu je potrebno, vedno je hotel iztopati, vedno je hotel več, želel si je konstantnega napredka... in kaj zdaj, zasvojil se je s poslom (ne se smejat temu, ker je res, pa tudi sam mi je priznal)...če ne dela ali vsaj ne razmišlja 2 uri na dan o biznisu je že nervozen in se počuti nekoristnega ...pa tako ga rada pohvalim, pu povem koliko mi pomeni,...vse to je pripeljalo do tega, da je postal neke vrste "robot", in v solzah mi je priznal da še sam ne ve, kako je zapadel v to, da ne zna več izkazovat čustev in se ne zna več sprostit v malenkostih kot včasih, pravi da je čustvena razvalina in zaveda se da ima ogromne probleme ki jih tišči v sebi, zato da ne bi z njimi še drugim povzročal skrbi. Prišla sva tudi do tega, da bi bilo pametno obiskati kakega psihologa, vendar po tem pogovoru do danes tega ni več omenil... Skrbi me zanj in za naju...želim mu pomagati se izvleči ven iz tega, a se bojim da tu ni glavna moč v meni.
|