Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: Andromeda IZVIRNO SPOROČILO: Katy78 Pri meni je očitno tako, da več kot spim, bolj sem zaspana, manj kot ponoči spim, manj sem zvečer zaspana. Bo že držalo, ker pri spanju se tvori t.i. spalni hormon in več kot človek spi, več se ga tvori, zato smo takrat, ko spimo dlje pravzaprav bolj zaspani. Tudi jaz sem zjutraj bolj "povožena" če spim 8,5 ure ali pa kot je moje telo navajeno na max. 7 ur. Pri meni to sigurno ne drži. Če spim samo ubogih 7 ur, sem kot cunja, ne morem funkcionirat in na koncu zbolim. Če obdobje spanja s sedmimi urami traja dlje časa, hodim po svetu kot mesečnik, sem ves čas na robu bolezni, na koncu pa fašem eno hujšo zdravstveno zadevo iz katere se ne poberem lahko tudi par mesecev skupaj. Če spim vsaj 8 ur, sem še kar ok, če spim 9 ur, sem ful fajn in funkcioniram odlično, če pa spim kolikor mi paše, sem pa totalno ustvarjalna, polna energije in naredim mnoooogo več kot če cel dan hodim okrog kot mesečnik. KOličina spanja, ki ga potrebuješ ni odvisna od navade, ampak od genskih danosti. Na te reči nimamo zunanjega vliva v tako veliki meni, kot ga pripisuješ. Ti imaš pač srečo, da ne rabiš toliko, nekateri smo pa drugačne sorte. Odgovor na prvo vprašanje, kako zmoremo? Jaz takrat nisem glih ne vem kako zmogla. Dokler imaš enega majhnega še ggre. KO imaš dva majhna, je pa to zelo težka stvar. Oba sva bila zmatrana od nespanja in preobremenjenosti. Vendar to obdobje mine. IN potem imaš spet čas zase.... tkao to je. Boljše da vzameš kot obdobje, pa probaš uživat tudi v radostih, ki ne trajajo prav dolgo. Misli si, da je zadnjič, ko se lahko svobodno crkljaš s tako majhnim detecem, pa boš iz druge perspektive gledala na stvar. V vsem skup se da videt tudi bolj kot ne pozitivo.
|