ellie
|
Jaz sem imela napovedan CR januarja letos. Noter sem morala bit en dan prej ob 8ih zjutraj. Sicer niti ne vem, zakaj ker sem potem nekje do 2eh čakala na sobo. V tem času sem izpolnila vse papirje in sva z mojim šla še ven na kavo in malo okrog. Sem pa že dobila kosilo. Potem proti večeru je prišla ena sestra, da bi me obrila...ampak ni blo potrebe, ker sem se že sama doma. Po večerji nisem smela več nič jest in pit. Naslednje jutro so pa me prišli kar zgodaj zbudit, da sem dobila še svečko (ki itak ni imela učinka ) in sem šla na ctg. Okrog 8ih, pol 9ih so me peljali dol na intenzivno in mi dodelili posteljo. Je prišla anestezistka...vse razložila, me še enkrat vprašala, če sem res prepričana za spinalno. Ker ful preverijo, če si psihično pripravljen...ker drugače te raje dajo na splošno. Dobiš drugo spalno srajco, ki je zadaj odprta...in greš v operacijsko. Pred tem imaš še možnost videt partnerja (ampak ga jaz nisem, ker so sestre pozabile na njega ...jaz sem pa itak bla mal zmedena od vsega adrenalina). Potem sem se pa morala vsedet na operacijsko mizo in mi je vstavila kateter za spinalno. Je začelo kar hitro prijemat...tak da sem zadnjo sekundo dala noge gor...ker jih skoraj več nisem čutila. Potem pa preverjajo, kaj še čutiš...in ko prime tako kot treba (meni se je zdelo, da je to trajalo par minutk), se začne. V operacijski sta bila sva porodničarja in cel kup sester. Anestezistka je bila super tista blontna...mi je skos govorila, kaj se dogaja in me božala in se pogovarjala z mano. Pomoje je fora v tem, da tako preverja, kako si. Dajo ti v žilo neko zadevo za krčenje maternice. Jaz sem imela malo problemov, ker sem ful težko dihala...tak da so mi potem zmanjšali dozo. Je pametno vse povedat kar čutiš...ne mislit, da pač tako mora bit. In otroček je bil kar naenkrat zunaj...so mi ga pokazali, ko se ga je držala še popkovina in potem preden so ga odesli na umivanje so mi ga prislonili k obrazu. Doktor je med tem že šival. Prestavili so me na posteljo in odpeljali na intenzivno. Partner te lahko vidi samo na poti do intenzivne...ker potem ga niso spustili noter, ker te tam rihtajo in itak si malo Potem te začnejo filat s protibolečinskimi v žilo in filing je fenomenalen (od takrat razumem, zakaj se nekateri zadevajo ). Meni je blo ful fajn...ko si cel odsoten in kar spiš. Med obiski pripeljejo otročka in obišče te lahko samo partner. Evo, to je moja zgodba ko sem bila jaz tam, smo bile na intenzivni ful fajn družba...smo se ful presmejale in res imele fino. Nas je pa bilo 6. Še moj nasvet: ko ti bodo ponujali protibolečinske zadeve, sprejmi vse. Ne bit preveč pogumna, ker se ti bo zdelo, da te ne boli...ampak bolje je preprečit že v začetku...ker ko se ti enkrat razboli, pa ti več nič kaj dosti ne pomaga. In jaz več ne bi silila gor na oddelek...ker me smo imele možnost ostat doli al pa it gor. In mi je potem blo ful žal, da sem šla gor. Res da doli nimaš otročka skos pri sebi...ampak se pa imaš vsaj možnost res dobro odpočit. Doli te strežejo iz vseh strani, postelje so ful udobne...zgoraj na oddelku pa si bolj kot ne prepuščen sam sebi...postelje pa takšne, da jaz nisem nič spala. Imam pa res lepe spomine na tiste dneve v P se še zdaj ful rada spomnim na takrat
< Sporočilo je popravil ellie -- 17.8.2010 23:39:27 >
|