picola1
|
Jst pa v bistvu, če začne izsiljevat s kakšno stvarjo in vidim, da sem ji brezveze prepovedala (kar se pač itak vsakemu zgodi) in si pač premislim (obenem pa vidim, da stvar res ni pomembna) in ji tisto pač želim dat...no, takrat ji najprej rečem, da naj se umiri in neha izsiljevat, da se bova potem pogovorili. In ji resnično tega ne dam, dokler se ne umiri. Potem, ko neha trmarit, ji rečem, da je res brez veze, da sem rekla ne, da sem prehitro odreagirala in jo pohvalim, ker je nehala trmarit. In ji tut povem, da se z jokom nič ne doseže, da v življenju dosežemo veliko več, če lepo in mirno povemo, kaj bi radi.
Se mi zdi ena taka srednja varianta za take primere, ko si premisliš oz. ko ti gre s časom za nohte ali ko res nimaš energije za poslušanje polurnega jokanja.
Sicer to pali pri moji hčerki, neha jokat takoj ali kmalu, ko ji rečem, da se bova pogovorili o tem, ko bo nehala trmarit in izsiljevat...mogoče eni otroci ne nehajo, ne vem...
Če pa se mi zdi stvar pomembna, potem pa itak ne odstopam pa se lahko dere do konca.
_____________________________
Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.
|
Natisni
