Pia*
|
... Rabim mnenje, potrditev, grajo,... kar koli ampak spovedati se moram. Skratka moj oče(joj mi kar vre ko moram tako lepo pisati) je popolnoma nerazumna oseba. Že od kar se zavem zase je živi kolerik,alkoholi,razgrajač, zadnje čase (cirka 5let)si je začel stvari še izmišljevat. In ne ni star 70let ampak 46. Skratka zakon mojih staršev je katastrofa od kar pomnim sta se zmerjala,obmetavala in ni bilo stvari,besede ki ne bi letela iz njunih ust ali rok. Vse svoje podvige sta seveda delala takrat še pred mejhnima otrokoma (spomnjim se tam 3 razred,verjamem da se je pa dogajalo tudi prej ampak mi spomin ne seže tako daleč). Skratka psihično sta uničla mene,brata. Mislim, da sva tok samostojna ratala ravno zaradi njunih izbruhov (predvsem očetovih, mama se je povečini branila). Osamosvojila sva se oba malo čez 20 let šla v službe in študirati izredno, fax sva oba tik pred diplomo. Za najinega očeta sva ničvredneža,ki v življenju nista nič dosegla po drugi strani nama stalno očita da brez mamice še danes ne moreva živeti, da sva nanjo prilimana ko otrok na popokovino. Roko na srce najdite otroka velikega ali malega,ki ne spoštuje svoje mame(razno razni ekstremi seveda). Oba si resnično življenja brez mame na predstavlava, čeprav ne živimo skupaj sem jo jaz obiskovala skoraj vsak dan na našem domu. Brat,ko je odšel od hiše ni prestopil praga,ker je oče že velikokrat z njim hotel obračunati fizično seveda vedno,ko je bil pijan, bil je pa tudi prvi,ki mu je v obraz povedal da je pijanec in da je on kriv da je naša družina razdrta. Od takrat ne govorita, brata pa tudi na obisk ni z mamo sta se dobivala pri meni ali smo se kje dogovorili. Do danes sem jaz z očetom komunicirala kar se s takim osebkom sploh da. Ampak danes je presegel vso mojo mejo tolerance, prišel je domov z mamo sva bile v kuhinji, začel je noreti,da sem ničvredna, da ga zasledujem jaz,moj fant, moji prijatelji, da sem nesposobna kuhati,likati da sem gnila, da nej zginem iz bajte,da od te bajte ne bom tako ali tako nič dobila(naj povem,da sem vzela za hišo 7000€kredita katerga jaz odplačujem, da ima on lahko hišno številko, pred 7leti smo se preselili v novo hišo in počasi je bilo treba tudi urediti papirje,ker ni imel denarja sem se jaz zakreditirala in brat, dal nama ni še € do danes). Pa sva morala oba od hiše it brez pribite pare.Se mi ne gre za denar sploh ne sam da me lastni oče takole ponižuje sam pa z osnovnošolsko izobrazbo, z minimalno plačo in po vrhu vsega so mu še starši podarili zemljo na kateri stoji naša hiša. Hišo je gor spravila mama še eno leto plačuje 600€/mesečno kredita potem je konec+tega plačuje vse položnice in hrano on ima vso svojo plačo za alkohol!!!!!Ničvredni smo pa mi trije in ne on! Skregan je s celo svojo družino (mama,oče,brat,sestra) skregan je s celo mamino družino, skupnih prijateljev nimata več,ker so že zdavnaj vsi pobegnili. In danes sem mu v histeriji in jezi zabrusila,da je on zame mrtev in da ne obstaja več (vem grde besede ampak po 24 letih stalnega poniževanja ne gre več, enostavno sem morala to narediti). V vsej tej zadevi se mi smili mama,ki nima toliko jajc, da bi ga poslala v tri krasne(sicer vem,da se ga boji in da še ni zbrala poguma,ampak vseno toliko let matretiranja za ****i). Zej pa bi rada še vaše mnenje,ki niste popolnoma nič povezani z našo družino ali smo mi res tok ničvredni???
|