pelin
|
Saj MKBK ne piše o tem, da mali ne bi imel rad sestrice...in da ga sedaj mamica ves čas krega in odriva...tako kot nekatere pišete in veselo razlagate kako zelooo se imajo otroci med seboj radi...pa vključevanje ta večjega , pa tako naprej... To verjetno ona že vse ve in dela...Po moje jo skrbi, da je preveč boječa, sumničava, nezaupljiva in ima zaradi tega slabo vest pred ta večjim. Ne meni se zdi tako ravnanje edino mogoče ( seveda brez dretja in nestrpnosti do ta večjega)Bistvo je to, da mali otroci iz ljubezni in iz želje da bi naredili koristno in dobro delo , naredijo neumnost...Malo je takih otrok ( mora biti res kaj narobe pri vzgoji), da bi malega bratca ali sestrico namerno poškodoval ali mu kako drugače škodil. Težko je še ne dvoletnemu otroku dopovedat naj kontrolira svoje izpade ljubezni (premočno stiskanje, objemanje okrog vratu, dvigovanje, dajanje v usta neprimerne hrane in pijače, ker je dojenček " takooo žejen in lačen" ...) in radovednosti (pritiskanje mečave, ker je tako nenavadno, vtikanje prstov v oči in nos...). Čisto preprosto tega večina dvoletnikov še ni sposobna kontrolirat ali pa razumsko dojemat...Seveda se zdi marsikomu, da njihov ta večji pa vse razume....ja seveda razume dokler ste ve zraven in se vas očitno boji...čez kakšnih par minut ko bi ga pustili samega z otročkom, pa skoraj ne verjamem, da ga ne bo prijela kakšna neumna... Meni se zdi skrajno neodgovorno, če tako majhna otroka puščate sama...Ne, to po moje ni odraz tega, da ne želite ta večjega otroka odrivati, temveč je to zame izivanje usode... Sama sem ravnala skoraj isto kot Ronja in drugačnega načina ne poznam in tudi ne najdem...Tu gre za to , da mlajšega ne odstraniš od ta večjega, ter mu daš možnost, da je tudi v fizičnem kontaktu s tamalim, ter hkrati za neko varnost. Brez stokratnega ponavljanja da je treba biti nežen, ljubeč, prijazen...ter prisotnosti neke odrasle osebe, zame ne gre. Vsaj pri tej nežni starosti ne.
< Sporočilo je popravil pelin -- 22.7.2010 17:26:18 >
|