Anonimen
|
zivjo vsem uporabnicam! Sem nova tetka tukaj na forumu, pac nimam nikomur za povedat moje zgodbe, pa sem se odlocila, da napisem sem:) Sem pa redna bralka, samo napisala pa se nisem nikoli nic. In se je zgodilo tudi meni Stara sem 31 let, nisem nikoli razmisljala o otrocih, sem zivela se studentski nacin zivljenja, potem pa kar naenkrat BUM, se je zgodilo po nesreci...Joj, kako sem se ustrasila vsega, moj frajer pa se je razveselil, kot se nicesar:) In sva cakala, sem se narocila pri ginekologu, vse mi je bilo odvec, termin sem dobila cez 1 mesec,med tem pa mi je bilo slabo, kupila sem Tifol, lezala po sluzbi kot kaksna krava, nisem imela energije za nic. Sem si mislila, kaj je to zaeno prekletstvo, da sem tako onemogla..... in v 5em tednu, se preden sem sploh blizu ginekologa prisla v sluzbi zakrvavim in mi v stranisce pade nek kos krvi. Preberem hitro vse mozne forume in si recem: ne panicari...cakam, pocutim se zanic,morda pa ni bilo nic. Cez tri dni na petkov vecer pa zacutim popoldne v sluzbi, kako se mi nekaj odkrusi iz maternice, zbode me, kot me se nikoli ni, grem na wc in se zgrozim, toliko krvi se v zivljenju nisem videla. Dragi me pride iskat in odpelje domov, gledava beden petkov TV program, jaz pa zraven umiram od bolecin in hodim vsake 5 min na wc, kjer se izlocajo kosi mesa in kri, ampak sem tiho, nic ne zinem....po vseh forumih prebranih tocno vem zakaj gre, pa se ne upam zinit, dragi mi prinese sveze sadje, ces da je polno vitaminov, jaz pa umiram 7 ur in se ne upam iti na urgenco, ker nocem na ciscenje, rada bi se ocistila sama! Po pretrpenem petku se zjutraj v soboto zbudim, cisto bela v ksiht in izmucena od bolecin, krvavim zmerno se 4 dni in se konca. Pocutim se zanic, povem dragemu, da sem dobila menstruacijo, ne upam se povedati resnice, strah me je, deci pa itak ne vedo kaj in kako s tem gre... V trenutku se vse razblini, postane mi hudo, depresivna sem, sprasujem se kaj je z mano narobe, ali sem sama kriva, ker nisem bila pripravljena;;;;tisoc vprasanj! Poklicem ginekologa, je na bolniski, nesramna sestra mi pove, da je to za na urgenco, ne grem...nehala sem kravet,nic me ne boli, sklepam, da sem se scistila sama. Ampak obcutek ostaja, nisem za nic, spat hodim od 9h, frajer se cudi kaj mi je, jaz sem pa tiho in tiho bom ostala... Zakaj? Kako naprej?
|