vaney
|
Sin je star 2 leti in 4 mesece. Že od rojstva je bil dokaj priden za spat, razen izjemnih noči je prespal noč od 19h-7h. Zdaj se sicer zbuja že prej, ampak spat gre pa brez problema še vedno ob 19h, ker je utrujen. Do tu vse lepo in prav, sanjsko spanje. Zadnje čase ga napada trma. Ok, tudi to je normalno za dveletnika, imam kar visok prag tolerance in me ne spravi tako hitro ob živce. Zadnje dni pa imamo noči katastrofalne. Spat gre okrog 19h, vidno utrujen, vzame si igrače za spat, se vleže, ga pokrijem, vse ok, potem pa začne...."mami, vodo". Ok, mu dam pit, reče "dobro je", se vleže nazaj in zapre oči. Grem ven iz sobe, je v sekundi spet pokonci in spet "mami, vodo". Vedno naredi samo požirek, se pravi žejen ni, pa tudi podnevi dovolj popije po moji oceni. In ko rečem, da je spet pokonci, mislim glaaaaasen jok oz. dretje, večinoma brez solz. Večinoma to traja nekje pol ure do ene ure, potem zaspi. Zadnje dni pa to zgleda takole: spat gre okrog 19h, ob 20h začne z "mami/ati vodo", to traja pol ure, zaspi nazaj, se zbudi ob 22h, začne spet kričat, traja do nekje polnoči. Včeraj sva imela oba z možem že reeeees dovolj, potem ko sva ga šla mirit najmanj 30x (ne pretiravam) v eni uri, sva ob polnoči obupala, vzela zamaške za ušesa in šla spat. Vem, da bo zelo grdo slišat, ampak pojma nimam, kdaj je nehal. Ob 2h se je zbudila hčerka (3 mesece) za jest, ob 4h do 5h je spet kričal, od 5.30 do 6.30 spet. In tako je že nekaj dni, najbrž si predstavljate, kakšne so najine/naše noči. Sin pa se je zjutraj zbudil ves nasmejan in naspidiran in ko sem mu rekla, da bom stricu (moževemu bratu, ki ga obožuje) povedala, da je ponoči kričal, mi je ves "ponosen" povedal, da "ne bo mami povedala, Anže bo sam povedal T., da je mami spala, Anže pa je malo jokal" Malo jokal???? Kričal, ampak res kričal več kot 4 ure ponoči. Dobro, da je v svoji sobi in ne zbudi sestrice, ki je v spalnici in dobro, da smo v hiši, ker drugače bi nas sosedi lastnoročno odnesli iz bloka...
Kako naj to končam? Mu dajem pit, ne pomaga. Mu razlagam, da je noč za spanje, da že vsi spijo, da gre jutri v vrtec (ki ga obožuje), ne pomaga. Ga božam, crkljam, ne pomaga. Pristopim strogo, mu povem, da je resno dovolj, da mu ne bom več dala vodo, ne pomaga. Ignoriram, se dere uro, dve, ne neha in ne neha...kaj lahko to kako ustavim ali je samo obdobje in naj čakam, da bo minilo??
_____________________________
23.1.2008; veliki nagajivec Anže
10.2.2010: mala navihanka Daša
|
Natisni
. Naju ima naštudirana v nulo!!!
