violinski
|
Tokrat sem tudi jaz malo dlje pospala, kot sem včeraj napovedala, sem se nehala it Taxislužbo in jo bom opravljala samo še če bom rabila avto. Ampak stvari lahko opravim tudi popoldne, sej moj :love: je z malo :roza: vsak dan ob 16h doma. Mene je bilo tudi strah, kako bom opravljala delo mame, sem pa ena 'razvajenka', saj mi ni treba skrbeti za vse 100%, ker je :love: glih ena taka mama kot jaz, pa če vidi, da kje meni zmanjka, hitro pobere niti v roke. No, sej ni brez napak, včasih me kar iz tira vrže, ko kar ne zna in ne zna kake stvari narediti tako kot je treba :zmeden2: ;) Vsak dan bolj me skrbi, kako bomo izvedli 'preselitev' prvorojenke h sestri, ko se bo začelo, kako bo sprejela brata, kako bo sprejela mene in :love:, ki se bova ukvarjala tudi z :duda:.... Ves čas imam občutek, da prestaja strašne strahove pred ločitvijo, ki so za to starost zdaj značilni - navajeni smo, da smo vedno vsi trije skupaj, no včasih gresta na tobogane z očijem sama, ampak tobogan odtehta mamico :) vsakokrat, ko grem iz avta (npr. plačat bencin na črpalki) ves čas sprašuje, kje sem, če se z :love: potem zamenjava (včeraj naprimer sva morala vsak posebej na pošto dvignit dohodnino :( ), že spet sprašuje, kje je tati.... Kako bo, ko me najmanj tri dni ne bo doma? Bo užaljena, bo potem hotela spet vse minute v dnevu biti z mano in da jo držim za roko, dokler ne zaspi? No, to so moje trenutne skrbi, vse ostalo mi je mala malca. tina104, naj te ne bo strah poroda. Strah te mora biti vsaj naslednjih 20 let ;) to povej tudi kolegicam. Zadnje dni berem izkušnje julijk, ki rojevajo in vse imajo isto misel, kot jo tudi jaz povem vsem prvorodnicam: ženske, ko stopite v porodno sobo je babica vaša najboljša prijateljica. Vse ji zaupajte, v vsem ji sledite tako kot ona pravi. Vaš :love: je tam zato, da je z vami, več kot toliko ne more pomagati, včasih pripomore že samo to, da vam pove, da je babica tukaj, ki bo poskrbela za vse.
|