ronja
|
hehe, ko si me ravno za prste pocukala, Rožica . lightblue: najprej, da ti vlijem malo optimizma: moj ljubi lubi se, predno sva začela hodit, ni resno pogovarjal o ničemer. Bili smo dobri prijatejli in smo se o marsičem pogovarjali, ampak na vsako resno stvar se je on zafrkaval - pa sploh ni vedel, da to dela! Ko sva začela hodit, mi je dostikrat čisto resno odgovoril in sem bila čisto paf, ampak kakih hudih pogovorov - kaj šele o problemih - pa ne bi mogla takrat pričakovat. Danes se lahko pogovarjava o čemerkoli. Ampak to ne gre čez noč. se pa da. Počasi, seveda . Pri njih doma se pač niso pogovarjali (pa ni imel nekega težkega otroštva, samo pogovarjali se niso) - kako pa naj bi vedel, da je to včasih dobro? Če so se že skregali, so bili potem skregani - nikoli ni bilo nekaj konstruktivnega iz prepira - in če otrok to vidi, si (ko je odrasel) prav nič ne želi kregat... in bo naredil vse, da se temu izogne. Pri tvojem praviš, da je bilo še precej huje, ne vem, v kaj so vodili prepiri ampak verjamem, da se temu želi izognit. Ne vidi v tem nič dobrega, skratka. Pri nas doma smo se pogovarjali, se kregali in si težili, priznam, da dostikrat na zelo neprimeren način, ampak vsaj kaj smo rešili na ta način - zato zame prepir ni bil nujno nekaj samo slabega. To je čisto drugo izhodišče - težko to dvoje primerjaš... Če mu hočeš pokazat, da je pogovarjanje in prepiranje zdravo, potem mu moraš dat zgled, da se dejansko kaj reši s tem - ne da sta potem skregana, ker te ne posluša... Sicer je to, kar opisuješ, je precej "moško" . Ne rečem, da je prav in seveda te prizadane, vendar pa on tega ne dela zato, da bi te prizadel, ampak zato, ker ne ve, kako rešit problem, o katerem mu ti razlagaš (bilokateri). Ti niti ne rabiš rešitve, rabiš, da te posluša, on pa ima občutek, da mora zadevo rešit, ker "zato fantje na svetu so, da rešujejo svoje punce iz zagat" - pač ta "princ na belem konju" vzgoja . Če torej ne zna enostavno podat rešitve, se umakne in distancira od problema, ker itak ne ve kaj naredit in je to najlažje. Če mu ti še težiš, ga stisneš v kot in se počuti še bolj nesposobnega - ker pač ni uspel najt rešitve. Enostavno ne ve in ne razume, zakaj bi ti "blebetanje" o problemu kakorkoli pomagalo. Čeprav dostikrat pomaga, ker se vmes že sami spomnimo kake rešitve. To je ena stvar in se jo da razložit in omilit iz obeh strani: dejansko ni treba, da čisto vsak problem rešiš s partnerjem - navsezadnje so za nekatere drugi bolj "pooblaščeni" oz. več vedo o tem. Z lubijem ne razpravljam o svoji tehniki delfinčka, ker mi pri tem prijatejlica plavalka veliko boljše pomaga. Se mu pa vseeno pohvalim, da mi je šlo dobro, ali pojamram, da nimam več pojma. Ampak to ne traja v nedogled . veš, kaj hočem rečt? Ni treba vseh svojih problemov/strahov reševat samo z njim, ker je to za enega normalnega odraslega moškega, ki tega ni navajen, enostavno preveč - ne pozabi, da ima še svoje strahove/probleme in še te včasih komaj obvlada. Vendar to ne pomeni, da se ne pogovarjaš več z njim ali da kar obupaš, sploh ne! Samo malo bolj na izi moraš začet in predvsem brez obtoževanja v smislu: "Ti me sploh ne poslušaš!", na kar bo on odgovoril: "Seveda te, saj ti lahko vse ponovim..." - saj se nekak tako pri vama odvija pogovor, ne? No, to lahko ti prekineš. Premisli, kaj so problemi, ki se tičejo vaju in kaj so tisti, ki se v prvi vrsti tičejo tebe. Če je on trenutno še na slabšem kot ti (posledice otroštva), potem za začetek rešuješ nekatere svoje probleme tam, kjer veš, da boš naletela na dober odziv in ti bodo ljudje pomagali (navsezadnje si to zdaj naredila), to, kar pa se tiče vaju, pa poizkušaš eno po eno počasi in z veliko potrpljenja predebatirat. ne mu spustit rafala, kaj vse je narobe - vsak bi se ustrašil, še punce (zato pa v gl. nismo skup )! Izberi si eno stvar, ki te res moti in mu povej, zakaj te to prizadane. Povej mu, da ne pričakuješ, da ti bo odgovoril takoj!!! To je zelo zelo važno in pri nama še zdaj pali! Ker ti si o problemu razmišljala že n-krat, imaš že vse možne odgovore in protiargumente pripravljene, njega pa si dobila popolnoma "off-guard", nepripravljenega... Zato mu moraš dat čas, da tudi on o tem razmisli in ti potem, ko je pripravljen pove.
|