nejcko
|
Naš hodi k judu, pa je tudi že parkrat izrazil željo, da bi nehal, samo midva z možem sva vztrajala, da začeto konča, in potem je tudi njega nekako minilo, da bi nehal.
Meni se zdita karate in judo (mogoče še bolj judo), pravzaprav večina teh borilnih športov, za take otroke fajn, ker morajo res delati na disiplini in koncentarciji, tako da bomo mi še kar vztrajali pri tem, da hodi na judo.
Drugače pa naš hodi še k nogometu (krožek). Kaj pa vem; ti skupinski športi se mi ne zdijo tako fajn, je pa res, da se fino zgonijo in porabijo energijo. Samo za našega, ki je res velik individualist, je timsko delo kar naporno.
Se pa naš mulo že od začetka šol. leta "spogleduje" s plesom (break dance, hip-hop), tudi dober je v tem, tako da razmišljam, če morda ne bi bilo dobro razmisliti tudi kaj v tej smeri. Kaj pa vem ... bojim se, da bo naenkrat preveč dejavnosti, ker si blazno želi tudi igrati kitaro ... bomo še malo razmislili.
Torej, borilni športi se mi zdijo fajn, zaradi disipline in urjenja koncentracije, ostalo je pa fajn, ker pokurijo energijo, je pa seveda pomembno, da upoštevaš še otrokove želje, zanimanja in sposobnosti.
Pri nas je velik problem v tem, ker je sin blazen športi talent in je v vsem zelo zelo dober, česar se loti, tako da je hitro vsega preveč 
|
Natisni
.jpg){kind=small}
