zinčica
|
Joj, slovenka, kot da si napisala mojo zgodbo, sem se takoj našla. V prejšnjem postu sem pohvalila sestre na oddelku, babice v porodnih pa so res ubitačne. Jaz sem tudi imela dogovorjeno ultivo, podpisano, da jo vzamem na lastno odgovornost. No, in ko je prišlo tako daleč, jo dobim, babice pa so se kar distancirale od moje porodne sobe. Zraven mene je sicer bila anestezistka, ki mi je dajala navodila, kako si jo naj doziram(na Ptuju si jo sama) in me vzpodbujala. Ampak, šment, ravno tisti čas so imeli neko nujno operacijo in anestezistka je morala iti nanjo, mene pa so pustili s to ultivo, z namenom, da jo uporabljam do poroda. In kakor hitro je anestezistka zmaknila pete, se pojavita babici in mi začneta nabijat, da tako ne bom rodila, da se porod podaljšuje (itak je trajal že 10h, 4h že v porodni, od tega 2h ultive), da se bo končalo z vakuumom. Tukaj mi pa je kar mrak na oči padel, ker vakuma sem se bala, kot hudič križa. No, in sem dala ultivo vstran in rodila na "suho". Bolelo za crknit in če grem rodit še enkrat, nikoli več brez epiduralne. Aja, glede šivanja presredka pa isto, šivanje na živo, kot da smo v republiki Banani. Sem tudi rekla, da me boli, pa se zdravnik ni dal motit in ko sem jim že skoraj pobegnila z mize, je rekel sestri za hrbtom "Potem pa posprejajte malo" in v trenutku je tisto prijelo in do konca šivanja me sploh ni več nič bolelo. Miiisliiiim, a je bilo res tako težko že na začetku malo posprejat, ali šparajo s šprejem ali kaj hudiča???????? Še enkrat, oddelek je pa potem bil čist druga zgodba.
|