Klemy82
|
O, kristus, moja najljubša tema. Vabila. Pri nas, po eni strani družine, je bilo vedno v navadi, da se je na rojstne dneve in take reči vabilo ustno, se pokličeš, poveš tam in tam, takrat...razen za res jubileje in poroke so bila vabila. Pisna, pa še te je slavljenec ponavadi osebno dostavil. No, potem pa, niti ne vem, kdo je to bil, in za kaj, je poslal vabilo po pošti, ročno napisana, okrencljana in v verzih...in seveda od takrat se pošiljajo vabila za vsak prdec...kičasta in brezvezna. (Tekmovanje, kdo bo bolj (ne)izviren, kičast, katero vabilo bo lepše, boljše, dražje...mah!) Po mamini strani se še vedno kličemo in ni nikoli nobenega dvoma, kdo je povabljen in kdo ni. Lani sem imela zelo podobno situacijo kot avtorica teme... klicala me je tajnica mojega strica, če bi imela tam okoli enega datuma čas, da bo praznovanje za rojstni dan in god (nobena huda obletnica, rojstni dan, pač)...da bom že še obveščena po pošti, kje in kdaj... pa nisem bila. Niti klical ni nihče več. Se nisem sekirala ali delala panike. Letos je isto klicala, če imam tam okoli enega datuma fraj, da dobim vabilo..in sem ga dobila, šla sem tudi. No, na tem dogodku je ena moja sestrična talala darila za svojo bližajočo se poroko. In je spet glupo izpadlo. Ker očitno je imela vabila za vse pri najini mizi, samo za naju z mojim pa ne. Kar se mene tiče, čisto ok. Nismo v stikih, vidim jo enkrat na leto, če, in tudi jaz nje ne bi vabila na svojo poroko. Ampak z njenim sta pa malo zmrznila, šibnila v avto in od nekod privlekla še eno vabilo. Neokrencljano, brez imen in priimkov, samo da sta dala nekaj in lepo izpadla. Ah! Seveda na poroko ne bom šla. Četudi je bilo vabilo pospremljeno z velikim 'Iiiiiii, saj se vidimo, aneeee?'
_____________________________
Jst.
|