snorlax
|
Samo to še napišem. Ne me linčat mamice, ki ne morete ali pa tudi nočete (tudi to je vaša pravica) dojiti.
Ampak veliko resnice je v tem, če imaš željo dojit. Ampak ta želja mora biti grozna. Prvič sem dojila 1 mesec, mali je kar naprej spal, se drl, sva se spet dojila, je spet zaspal, spet drl...In sva šla na Aptamil, tam je teklo, problem rešen! Meni je bilo sicer žal, ampak kaj dosti se s tem nisem obremenjevala. Je pa tudi res, da pred 13. leti ni bilo zdaleč toliko poudarka na dojenju kot sedaj.
Sedaj pri drugem pa sem si močno želela dojit in sem si celo nosečnost govorila, ko bi vsaj tri mesece dojila, vsaj tri mesece.. Trudila sem se res kot Kristus, včasih me je že vse bolelo, je zmanjkalo mleka, mali se je drl, flaše ni hotel niti pod razno, še zdaj je nima.. Ja, kaj sem hotela, dojila sva se kar naprej in vztrajala in vztrajala. In je ratalo.
To je moja izkušnja. Rasnično pa ne zamerit tiste, ki ne morete ali ne želite dojit. Da se spet ne bi razvila kakšna dolga debata s kreganjem okrog dojenja. Moja izkušnja je res taka, da je 99% dojenja v glavi oz. močni želji, seveda, če ni drugih zdravstvenih težav. Morda se tudi motim. Pri meni je delovalo.
Zdaj pa res neham!:ups:
|
Natisni
