Kerensa*
|
IZVIRNO SPOROČILO: bodoča Z možem se ločujema, skupaj sva živela skoraj devet let, od tega sva tri leta poročena. Živela sva v hiši mojih staršev. Lani v začetku leta, sva nameravala kupiti stanovanje in zato sva nakupila precej opreme (spalnica, otroška soba, dnevna soba,...) praktično skoraj vse... No stanovanja nisma kupila, oprema pa je še vedno zapakirana v orginal embalaži in shranjena v hiši mojih staršev. On pa je sedaj prišel na idejo, da hoče imet vse zase (razen otroške sobe), ker je vse plačal on. Res je, denar za pohištvo je res šel z njegovega računa, vendar sem tudi jaz prispevala za najino življenje (hrana, položnice, ostali stroški...). Rekel mi je tudi, da jaz nisem upravičena do tega pohištva zato, ker sem od teh devetih let skupnega življenja, bila šest let najprej še v šoli, nato brezposelna in me je preživljal, kar ni čisto res, ker so nama veliko pomagali moji starši in tudi jaz sem zaslužila nekaj denarja, preko občasnih del. Zanima me ali res nimam pravice do tega pohištva ali vsaj do dela pohištva, glede na to, da je on tako ali tako že odpeljal vse tehnične stvari (hladilnik, pralni stroj, pomivalni stroj, lcd,...)? No poleg tega, me je danes "razveselilo" še pismo leasing hiše, ki mi sporoča, da naj kot porok pri nakupu avtomobila, takoj poravnam obveznosti, ki jih je gospod malo "pozabil". Me je skor kap, takrat ko sma avto kupovala mi niti na kraj pametni ni padlo, da bi me moralo to skrbet, kot poroka in to lastnemu možu... Opremo sta kupila v času zakona? Torej je oprema od obeh. Če si je ne moreta sporazumno razdeliti (npr. kuhinja meni, spalnica tebi itd.), potem boš za nekaj kosov lesa pač potrebovala odvetnika. Ampak jaz osebno bi mu kompletno opremo "zabrisala v glavo" in istočasno zahtevala, da podpiše, da se (tvoja) polovica vrednosti opreme kompenzira z morebitnim ostalim premoženjem, ki bi mu pripadalo (po načelu 50:50). Traparije o neupravičenosti mu bo vsak odvetnik v trenutku izbil iz glave. En šrauf od omare je vreden enako, kakor ena večerja, ki si mu jo ti skuhala, pa čeprav si bila brezposelna. In najbrž si mu skuhala več večerij, kolikor je vredno pohištvo (če vzamemo, da je minimalna urna postavka kuharice 3€/uro). Samovoljno odpeljati pa nima česa. Za začetek že to, ker je pohištvo v hiši tvojih staršev, kamor on, če starši tako rečejo, nima vstopa. Bo vlomil zaradi štedilnika? To bi pa rada videla (in marsikdo na Preverjeno bi se tudi nasmejal). Leasing? On ga je vzel, ti si porok. Če on ne plača, moraš plačati ti. Če ti ne plačaš, njemu vzamejo avto, preostanek dolga pa rubijo tebi. Ja, poroki pri leasingu obstajajo. Dokler ti ne dostavi potrdila o tem (ali pa ga, kot porok, sama zahtevaj v avtohiši - bo bolj verodostojno zate in za sodišče), da je avto plačan, mu ne izroči niti predala od omare. Ali pa, še bolje - plačaj leasing obrok, pa boš imela dokaz, da si si zaslužila njegovo polovico pohištva. Polovica mu bo spet pripadala samo v primeru, da ti vrne denar za leasing (kar pa ti ga najbrž ne bo, torej ti dosežeš svoje - obdržiš pohištvo).
|