 |
Morda malce pozno, pa vendarle - tudi mi imam...
27.6.2005 14:43:35
|
|
|
|
lelaval
|
Čeprav je danes že 15 dni od poroda, jaz pravim, nikoli ni prepozno, da vam opišem najlepši 9nebesa(pa kljub temu najbolj boleč) dogodek vsake družine.
PDP sem imela 20.6., 9.6. pa sem šla z mojim dragim v materinsko šolo (da si pridobi potrdilo, da je lahko prisoten pri porodu, čeprav sem jaz že prej dobila potrdilo, a sva se s sestro dogovorili, da naj mu nič ne rečem, da si ne bi premislil in ne bi hotel priti):)- Pa je dejal, da bi še večkrat šel, ker je ful zanimivo. Ko sva šla zjutraj iz avta, sem rekla: "Jaz ti povem, da bom najkasneje čez vikend rodila." Pa me je ful začudeno :zmeden: pogledal in dejal če mislim resno, ker se mora dogovorit v službi, da bo doma. Pa sem mu odgovorila, da so takšne pač moje slutnje, kako pa se bo točno odvijalo, pa ne morem zatrdno vedeti. Po šoli sem imela še pregled pri mojem G in je dejal, da se zopet vidiva 15.6., jaz pa sem mu rekla, da bom zagotovo prej rodila. Glede na to, da sem 3. noseča, odprta 1 cm (kar sem bila že itak 2 meseca), se od 3. meseca nosečnosti naprej "borila", da sem obdržala otroka, je dejal, da je možno, da bi lahko do takrat rodila, pa vendarle ni bil prepričan, da bom res. Po pregledu sem imela še CTG, ki je zabeležil par popadkov, a zdravniška stroka je bila mnjenja, da so to lažni popadki, ki so sploh za zadnji mesec značilni.
Pa sem "odkorakala" domov v prepričanju, da bom do konca tedna zagotovo rodila.
Zvečer sem starejšima otrokoma rekla, da počasi pa prav zares moramo izbrati ime, ker bom šla rodit. Otrokoma sva pač dala možnost do izbire imena, s tem, da pa mora biti tudi nama všeč. Vendar je naš spisek bil še kar obširen.
Ko pa sem v nedeljo (12.6.) ob 2.30 šla na stranišče, sem slišala glasen PUF, se ozrem v školjko in vidim vso ful krvavo. Pa sem že bila panična, da so se mi noge kar tresle. Pomislim, da sem 2x šla rodit s popadki, zdaj pa le teh ni, pač pa krvavim. Pa si mislim: če bi bil čepek, bi bilo rjavkasto, ne pa živo rdeča kri. Tako me je bilo strah, da sploh nisem upala lulat. Pa grem zbudit mojega :love:, da greva v porodnišnico in ne pozabim dodat, da NIMAM popadkov, pač pa krvavim. In se midva lepo počasi odpraviva oblečt, jaz v pripravlen nahrbtnik dodam še kak komad kozmetike oz. kreme, preverim, če sem vzela telefon in se odpraviva. Komaj sem upala hodit. Celo pot nisva spregovorila niti besede, kot, da bi bila skregana in sem se še zafrkavala, če sva skregana, da sva tako tiho.
Pa naju ob 3.30 v MB bolnišnici sprejme ful prijazna (Ampak prav zares ful prijazna) babica, pogleda koliko imam krvav vložek, odprta le 1 cm, CTG pokaže, da srček :duda: dela tako kot mora in opravi še britje ter vse papirne formalnosti, medtem pa me sprašuje, če že imam kakšen popadek. Ampak od popadkov pa nič. Babica je :love: dejala, da nima smisla čakati, da bom rodila, ker lahko, da še ne bo hitro in, da ga bodo poklicali oni ali pa jaz sama. Pa je šel lepo domov, jaz pa sem pač šla v porodno sobo - babica mi je še rekla, da lahko izbiram v katero in čeprav sem prej govorila, da bom rodila v alternativni porodni sobi (v MB porodnišnici sta na voljo 2 - z žogami, radiom,...), a sem takrat pozabila in sem si izbrala sobo št. 2 (od vseh je bila zasedena le 3). Pa me tista babica prepusti drugi, ta me "da" na posteljo, uredi CTG in pove, da mi bojo naredili malo daljši CTG, da vidijo, kaj se sploh dogaja. In sem 2 uri gledala, kaj se dogaja, vmes so se nakazali lažni popadki, ki pa so kasneje izginili, prav tako krvavitev. Vmes me je prišlo pogledat kar nekaj zdravnikov, za katere pa si itak samo številka in so me vsi samo spraševali:" Kako je?" Halo! Da ti pride en G oz. porodničar in ti zastavi to vprašanje, da pa cel kup, pa se mi je zdelo, kot, da bi prišla simulirat. Po dveh urah sem se lahko še celo uro sprehajala, ko je prišel zdravnik, da naj mi pregledajo plodovnico in pretoke posteljice, pa če je vse O.K., grem pač na oddelek. Medtem se je že končala nočna smena in babica, ki me je sprejela, se je prišla poslovit od mene. Jaz sem ji rekla, da sem mislila, da bom rodila še v nejni smeni, a mi je odgovorila, da bom in, da bo pač malo dlje trajalo.
In, ker je bila plodovnica čista, sem šla še na UZ (tam kar nekaj časa čakala, ker je zdravnica bila na viziti), tudi pretoki so bili vredu vendar je rekla, da pa se že kaže, da se nekaj bo začelo dogajat, a ne more predvidet kdaj - lahko čez pol ure ali pa čez 3 dni. Pa nisem mogla zdržat še teh nekaj ur, sem si rekla in sem jo vprašala za spol (ker mi nikoli na UZ ni dete hotelo pokazat spola)- pa se zopet ni videlo- ker je bila s hrbtom obrnjena proti mojemu trebuhu. Bom pač mogla počakat, sem si rekla. Pa sem šla na oddelek. In,ker ni bilo nobene prazne postelje, sem morala čakati v dnevnem prostoru in vsaj hvalabogu dobila zajtrk, ker sem bila že ful lačna. Ko sem končno dobila prostor oz. posteljo, sem se mislila naspati, ker sem že za mizo kinkala, a sem s sotrpinko klepetala.
Okrog 11. ure pa sem začutila, da me nekaj špika in, da bi to lahko bili popadki. Pa gledam na uro, a sproti pozabim ,koliko časa je minilo od prejšnjega, ker so bili ful neredni. Ko je moj :love: prišel na obisk s starejšima otrokoma, sta mi povedala, da sta se odloočila za ime Anej oz. Aneja., mene pa je vedno bolj špikalo in rekla sem u, naj pokliče tasta, da odpelje otroke, ker se popadki stopnjujejo. Pa jih je dedek lepo odpeljal, moj je poklical sesetro, jaz pa sem rekla, da popadki le še niso tako pogosti (čeprav so bili na 10 min.) in bom še malo hodila, ker v porodni sobi bom morala samo ležat. Moja cimra je rekla, da bi tudi ona rada šla tako korajžna in dobre volje rodit (rok ima avgusta), saj sem se vseskozi zafrkavala še na račun popadkov, moj :love: pa je medtem menjaval barve: bledo, rdečo, bledo,... Sem šla še na CTG in tam so se popadki pojačali in so bili že na 5 min, pa me pride sestra pogledat in je rekla, da gremo dol - v porodno. Pa pobašem vse stvari v upanju, da grem rodit in se še poslovim od cimre.
Pa sem ob 17.00 prišla vporodno in me pregledajo - popadki so, a odprta sem le 1 cm. Pa grem na posteljo "novemu trplejnju" naproti. Moj :love: se preobleče v zeleno uniformo in mi stoji ob strani. Skoraj sva se skregala, ko mi ni hotel dati vode, ker pri prvih dveh porodih nismo smele pit. Popadke sem sicer imela pogostejše,a odprla sem se le do 3 cm, potem pa so rekli, da mi bodo predrli ovoje in spustili plodovnico,a se je vmes prišla zdravnica dobesedno opravičit, ker sta dve porodnici že pri porodu, jaz pa še imam malo časa. Pa sva z mojim poslušala, ko :nosecka: imela še zadnje popadke, babice so govorile: POTISNITE, potem pa otroški jok, in tako je bilo še 2x. Sva se z mojim samo čudila, kako jim uspeva porod za porodom. Jaz pa , ko sem slišala otroške joke, sem asmo rekla:"ko bi jaz že bila tako daleč", Moj pa :"saj boš, malo še." In mi je dejal, da bo sigurno punčka, ko me tako muči (1. sem rodila pupo in se 5 ur mantrala, 2. pa fantka, ki je potreboval le dobro uro). Jaz sem mu rekla, da sta pred mano še vsaj 2 stopnji popadkov, jaz pa sem že brez moči.Ker pa se nisem niti po predrtju ovojev nič več odpirala, so mi ob 19.05 dali inekcijo "umetnih", pa je šlo ful hitro in ful boleče in ob 19.21 je prikukala 51 cm velika in 3260 g težka princeska :duda:. Pri 1. in 2. porodu sem ful čutila, ko so me rezali , pri 3. pa sploh nič, kajti ,ko bi mogla noge držat narazen in pritiskat,sem imela komaj kaj moči za pritiskanje, noge pa mi je kar skupaj vleklo. Dobro, da mi je zdravnica dvignila posteljo in sem lahko sedela in svojo :duda: zagledala takoj, ko se je rodila. Pa sem rekla zakaj ne zajoka, babica pa, da še bo, in, da tudi jaz še ne bi, če bi imela 2x ful tesno zavito popkovnico okrog vratu, meni pa se je zdelo, da sploh ne diha, a sem kasneje le zaslišala najlepši zvok na svetu, ki je poplačal vseh 17 ur strahu in pričakovanja.9nebesa9nebesa9nebesa9nebesa9nebesa9nebesa
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
