tlb
|
Pozdravljene-i!
Naša 4letnica se naenkrat hudo hudo boji teme! Zvečer si sploh ne upa sama na stranišče, ki je res dva koraka vstran od dnevne sobe.
Zvečer, ko je treba spat z ugasnjeno lučjo, pa se začne pravi šov. Takoj, ko ugasnemo luč, pove, mene je strah teme, se lahko pridem pocartat..in je že v najini postelji. aja, njena posteljica je še vedno v najini spalnici in ponavadi gremo vsi trije skupaj spat (zaradi zgodnjega vstajanja zjutraj; ponavadi smo ob 20.30 lepo vsi spali). Sedaj pa pride na dve minuti do naju v posteljo, se pocarta, potem pa jo pospremi eden od naju nazaj v njeno posteljo. In to traja tudi po eno uro, ko končno le zaspi. Ponoči pa seveda "tap tap tap" zleze k nama. Seveda rogovili 100 n auro, in jaz sem zjutraj čisto zbita. Velikokrat jo mož odnese nazaj v njeno posteljo, pa čez nekaj časa pridno spleže nazaj k nama....velikokrat sva oba že tako utujena, da je noben nima moči odnesti nazaj.
Nočna lučka je zame presevetla, ker imamo vtičnico na takem mestu, da mi sveti direkt v oči....imamo pa razprte žaluzije, s ceste sveti v spalnico svetilka, tako, da če želimo, res ni trda tema v spalnici.....
Večkrat se pogovarjam z njo, česa jo je tako strah, pa vedno reče teme. Aja, pa da ne bi kakšna pošast slučajno pobegnila iz pravljice ali risanke (ker smo ji razložli, da pač živijo samo tam), po hiši imamo prometne znake (narisane), ki strogo prepovedujejo vstop vsem pošastim (za vsak slučaj), danes bomo narisali še enga za na spalnico.....
Vse se je začelo po tistem, ko sva bili 4 dni sami in je spala v atijevi postelji; no, to je že tudi kdaj prej, pribl. dvakrat mesečno, ko katerega od naju ni bilo doma (nočna služba) je spala v njegovi postelji, ampak nato nikoli ni bilo težav s spanjem v njeni lastni postelji vso noč, brez obiskov...VSe smo se lahko zmenili.
Zdaj pa....
ima katera še kak predlog, kaj še naj. AMlo iščem po internetu knjigice, ki bi morda nagnale ta strah, priporočate katero? Al bi ji to samo pokazalo, da pač pošasti so  .
Al pa gre ač za fazo, ki bo minila, do takrat pa bom paš slabo naspana (uf, in siiiitna  ).
Pa lepo zimo vsem; upam, da bo kmalu snegec do nižin!!!!!
|
Natisni
in torej NISEM SAMA....), nikoli je ne kregava, ker prleze k nama, samo lepo mirno ji dava lupčka in hop-nazaj v njeno posteljo, tako res zelo na miren način, nikoli tudi ni jokanja ali dretja. Samo pogleda tak milo in reče "mami/ati, mene je taaaak strah te teme..." 
