Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: kajalin* Tudi meni ni to ok,otrok mora vedet kje je doma,ne pa laufat en teden tu drg teden tam... Se strinjam. Otrok ne ve kje je doma, kar naprej je na poti, pa nikjer nima osnovne celice zatočišča. Rata sangviničen raztresen človek, nikdar zihr, kje je sploh doma, vselej na poti in večno razdvojen. A bo kasneje v lajfu znal najti svoj mir? Pa še to je vprašanje, kako si stroške razdelit na pol, četudi gre za zelo dogovornega človeka, s katerim se ne prepiraš več? Ajd, položnice že, kaj pa ostalo? A boš ti kupovala vse cote, on pa 1 kolo na leto? A boš ti kupovala računalnik, on pa bombone? Ne vem, težko je to doreči - razen če gre za zelo zrelega človeka, ki mu materialne reči ne pomenijo toliko, pa še enake vrednote ima kot ti. Samo v tem primeru, gre za relativno pravično delitev, ker pravična itak nikdar ni, niti pri preživinini skoraj nikdar. Ampak tam vsaj za silo je. Čim pa otrok v resnici živi na dveh koncih, se pa tudi stroški zanj dejansko povečajo. Na dveh koncih rabi komplet vse reči, ki jih rabiš doma in jih tudi uporablja ves čas. Ne more selit vseh svojih cunj vsak teden, al kako? Ne more selit vseh svojih igrač, al kako? Ne more selit koles, rolerjev, čevljev, pač vsega vsak teden, ali pa je nekje prikrajšan za svoje lastne reči. Ma kaj pa vem, meni se zdi boljši sistem, da je otrok samo na enem koncu. Kaj pa vem.
|