MiNa*
|
Gina ne razumeš, kaj mislim. Tvoje metode se mi zdijo uporabne pri majhnem, pri nas so delovale do kakšnega 4. leta, sedaj ne več, in priznam sem nad tem presenečena, zakaj je naenkrat kontra. Napisala sem, da ne kombliciram pri stvareh, ki se mi ne zdijo pomembne, pač pa me jezi, če je NE takrat, ko se mi to ne zdi sprejemljivo in vsekakor dovolim precej svobodnega odločanja in pogajanja pri katerem večkrat obvelja tudi njena. Še najmanj se mi zdi pomembno, da bi moral obveljati moj prav le zato ker je MOJ.
Zakaj se mi zdi pomembno, da je v copatih in spije skodelico čaja? Zato ker je prehlajena in topel čaj ji pomaga (poleg ostalega) da gre hitreje prehlad mimo, ki se sicer kar vrstijo, isti razlog zakaj zahtevam copate oz. bremzice.
In ja, jezi me, zaradi nje sem večkrta na bolniški (pa mi ni težko in je naš sonček), ampak da potem ne želi čaja, copat, to pa ne gre. Čaj skuham zanjo izrecno tak okus kot si ga zaželi, sicer je na njeno voljo pijača samo voda.
Pri hrani, če si ona danes zaželi bedrca, jih naredim, potem pa reče, da jih ne bo jedla. To ne gre. Lahko jih poje malo, ne pa nič. Če smo na kosilu pri babi, želim da smo vsi za mizo, ker je kosilo čas, ko je lepo, da smo vsi zbrani, lahko poje malo kosila, ne pa da ne bo nič, čez pol ure je pa vedno lakota. Kaj naj bom njen suženj in ji pripravljam hrano takrat, ko si zaželi, pa še možu posebej? Jemo vsak zase za mizo? Pa za mizo ni nikoli dolgčas za otroke, vedno sodelujejo v pogovoru, se pogovarjamo kaj so oni počeli, in ko malo pojedo smejo predčasno od mize.
Pri skoraj petih letih mislim, da je prav, da je že malo olike in ne vse prepuščeno otrokovi želji.
Tako smo jo navajali že od vsega začetka, ker ne maram razpuščenih otrok (pa to ne enačim z razposajenimi, razigranimi!!!- havla bogu, da so taki) in nikoli ni bil problem, začelo se je torej sedaj, pri njenih 4 in pol.
Ne želim, da bo odrasla v pubertetnico, ki me bo za nekaj prosila, jaz ji to naredim ona pa potem reče, ne hvala. Tako bi potem lahko z mano delal tudi moj mož. Mu pripravim kosilo, ki ga naroči, potem pa ga ni, oz. gre s kolegi na kosilo in ni lačen, moje kosilo ostane. Oprosti, moj čas in delo želim, da sta tudi spoštovana, sicer pa mi ni nič težko narediti za moje, z veseljem, da jim ustrežem.
Pisala sem tudi, da je šlo vedno za pogovor, vztrajanje in ne vpitje. Nikoli mi nibo nič narediti težko zanjo, vendar ne morem ji v nedogled govoriti, ti daj tega jaz pa tega, ker se že opazi, da je na to navajena in potem vedno pričakuje tako. Pri petih letih, bi lahko tudi kaj sama. Tudi meni je super, če mi kdo pomaga pospraviti kuhnjo ali posodo iz pomivalca, večkrat pa jo moram sama, tako nbi tudi ona lahko igrače kdaj pospravila sama, ne da vedno čaka na pomoč.
In če ji rečem, da je lahko za rač. oz. pred TV (kar je sedaj zanjo zakon) eno uro, potem pa se greva kaj skupaj igrat (družabne igre, lego, barbi, ...) ali ven, ker ne maram, da otrok odraste pred TV/rač., to res želim in tukaj ne mislim cel dan poslušati ne, ne, ne. Pa ji poskušam razložit zakaj tako pričakujem, ne pa da samo nekaj zahtevam!
Ne gre za to, da se počutim obupana, ker ne obvelja moja, ker znam delati kompromise in se pustim prepričati v nasprotno, in tu otroka upoštevam tako kot odraslega, ne da ga jemljem - ti si otrok, bomo mi odrasli odločili kako bo. Tega ni. Gre za to, da jo poskušam usmerjati tja kjer se mi zdi koristno zanjo. Naučean red in disciplina, spoštovanje drugih okoli sebe, so osnovne stvari, ki bi jih moral imeti vsak odrasli. In če se kot otrok tega ne naučiš, tega kot odrasel ne boš imel.
In še enkrat, do sedaj so vse te mehke metode super funkcionirale, težava je nastala sedaj, razmišljam da gre za fazo (če jeleto, potem ni blema), ko želi dokazat, da je samostojna, ni več odvisna od mame, da želi pokazati, da ima svoj prav. In ker ji ne postavljamo veliko meja, pač pa le tam kjer se nam zdi nujno, poskuša obveljat svoj prav pri teh rečeh, ker pri malenkostih tako in tako po dogovoru oz. njenem prepričanju zakaj je nekaj koristno, ponavadi obvelja njena in tam se nima kaj upirat. Mogoče je to?
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
. 
. 
. 
, zato sem mu povedala, da bom razmislila in bova danes naredila načrt obnašanja, nagrad in kazni (nisem pristaš tepenja, moram rečt, da sem otroku do sedaj samo enkrat ušesa navila, udarila ga nisem, kar zelo preseneča njegove sošolce, tako da so celo pri meni preverili, če sin še nikoli ni dobil po riti 
)... zato danes iščem primerni kazni, ki mu jih bom lahko "podelila" in tudi nagrade (pri tem je lažje)... 
