Metuljček Cekinček
|
Danes sem v vrtcu zvedela, da je moj metuljčkek postal zelo kljubovalen. Da se je sredi sprehoda vrgel na tla in se začel dret in ni hotel naprej. Ko ga je vzgojiteljica hotela dvignit, pa se je začel dret au au. Potem so ga nekako spravili do vrtca, ampak je celo pot tulil. Tudi doma ima kakšne finte - vzame sok iz hladilnika, jaz mu rečem, naj ga da nazaj v hladilnik, ker še ni pojedel do konca, on pa začne vztrajat, da hoče, da je sok na mizi in potem iz take malenkosti nastane cela štala. Na koncu itak jaz pospravim sok nazaj v hladilnik, on pa cvili in se meče po tleh. Ali pa mu rečem, naj si obuje superge, preden gre ven, on pa odpre vrata in teče ven bos in se mi reži. Ali pa mu rečem, naj si umije roke po lulanju, on pa reče "ne bom" in se mi reži. In potem potrebujem kar nekaj živcev, da mu dopovem, da to ni primerno obnašanje. Se je že zgodilo, da so se ti izpadi končali s tem, da sva mu z možem vzela kakšno igračo in jo je dobil nazaj čez kakšen dan, ampak je imelo odvzemanje igrač tak učinek, da je v tistem trenutkom vpil in protestiral, pozneje pa se mi zdi, da igrač sploh ni pogrešal. Ko se dere in prostestira, mu na hitro razložim, da to ni lepo in grem vstran, ampak me to dretje ubija in zadnje tedne je res pogosto na tapeti. Ko se pomiri, se poskušam pogovoriti z njim, vendar nikoli ne morem ugotoviti, kaj ga v resnici muči, ker vedno samo ponavlja, da bo priden in da ni bilo lepo, kar je delal. Se počutim nemočno, ker ne vidim pravega načina, kako naj v ravnam v takšnih situacijah - vztrajam pri svojem ali poskusim kaj novega.
|