|
RE: babica, dedek vs. babica, dedek 1.9.2009 0:44:32
|
|
|
|
polma
|
IZVIRNO SPOROČILO: N.SI Ojla, naj predno postavim vprasanje na kratko opisem ozadje: Babi in dedek stara 47 in 51 ter babi in dedek stara 60 in 70. Pri prvih je dan vedno aktiven, ko je vnucek pri njiju pri drugih ga samo nosijo po rokah. Pri prvih je vecino stvari dovoljenih (nevarne pac nedovoljene), pri drugih je skoraj vse "ne". Prvi se presvicajo z otrokom 100x, drugi pac ne. Prvi ga nosijo ven, pustijo na travici in se z njim igrajo "nabiranja rozic", kupili so mu bazencek in ga ob vrocih dnevih razvajajo z vodo, drugi - kot receno, samo po rokah. Pri prvih otrok uziva in se uci govoriti - nana, dede, pa-pa, da-da, daj... drugi se z njim ne pogovarjajo (no, ne tega tko zelo dobesedno razumet, hocem povedat, da ga ne ucijo ponavljati enostavnih besedic), samo ljubckajo ga. Posledicno je otrok pri prvih z veseljem (steguje roke, jih ze kice dede in nana), drugim ne zeli iti in se se vedno joka, ko ga vzamejo (se sicer pomiri a je pred tem katastrofalen jok). Otroku je 11 m . No, to je na kratko - sedaj pa vprasanje. Ker sta druga dva (razumljivo) prizadeta in jima je hudo, ne vem kako naj otroku priblizam tudi drugo babico in dedka. Vem, da je trenutno otroku do aktivnosti in da sta druga dva pac v letih in nista sposobna z njim hoditi, letati, se sklanjati in mu igraco pobirati stokrat ampak vseeno a se da kaj naresti?? Ko sem jima predlagala, naj ga vec ne nosijo, saj ima dobrih 12 kg in naj se raje vsedeta na tla z njim sta bila prizadeta, ker ju ucim in ker ga zelita "cutiti". No, poli mi je druga babi priznala, da ne more znjim ne hodit, ne sedet pa vsatjat po stokrat. A otroka trenutno ne zanima, ali kdo lahko ali ne - bo pac sel tistemu, ki lahko... Pri tem pa nastaja problem, ker druga dva mislita, da ju otrok ne mara... Uh, kaj naj naredim??? Sori-imam občutek, da so tamlajši tvoji in tastarejši par tašča in tast . Tvoj post prekipeva od silnega navdušenja nad prvim parom, nad načinom kako se ukvarjata z vnukom, blablaa... Zelo očitno namreč favoriziraš prvi par in si zraven celo predstavljaš, kako silno si razumevajoča do drugega-do njune prizadetosti. Otroci nas veliko bolj čutijo in poznamo, kot si lahko predstavljamo. Oni se od nas res učijo, mi smo njihovo okno v svet. S svojim obnašanjem do pubertete vplivamo na njih- ne marajo, jih je strah, se veselijo... istih ljudi kot mi. Govorim iz lastnih izkušenj-jaz se s svojimi starši veliko bolje razumem kot z njegovimi in naš poba (14m) se s starši od očeta veliko bolje ujame, če mene ni zraven. Kapiraš ?
_____________________________
Še never nisem bla tko bed k hojte!!!
|
|
|