livia
|
Uspavaj ga tako, da bo tebi in njemu najlažje in najhitreje. Pa naj bo to na prsih, z zibanjem, z nošenjem, v vozičku tako da ga samo odložiš. Važno je, da si čim bolj poenostaviš stvari, da ne kompliciraš in da je tebi fajn. S prvo hčerko sva se jajcali z uspavanjem, da me je kar groza, ko pomislim. Trajalo je ure, da je sploh zaspala, razen v avtu in vozičku. Pa sem se zgražala nad ljudmi, ki so otroka dali v avto, ga malo vozili okoli, da je zaspal, potem pa prestavili v posteljico ali celo pustili spati v avtu. Jaz sem hotela, da spi v posteljici, sama, da se nauči zaspat, ko je zaspana, pa nama ni šlo najbolje dokler sem komplicirala. Opazuj otroka in ko je zaspan (zeha, menca učke, je siten) ga daj spat in to takoj, ne še previt ali kaj takega, ker ga spet predramiš. Pri drugi hčerki je bila pesem povsem drugačna. Ker imam malo razliko med njima, ni bilo časa za ure in ure uspavanja. Na začetku je zaspala na joški, kasneje v vozičku sredi dnevne sobe. Ponoči v svoji posteljici. Pa sem mislila kako jo bom na to odvadila, saj ko je bila zaspana je kar sama kazala na voziček, pa z vstopom v vrtec ni bilo nobenega problema. Važno je, da ga naučiš, da ima nek ritem spanja, da se navadi, da rabi počitek. Srečno.
|