mamamajča
|
No, sem varuška 15 mesecev staremu fantku, s katerim pa imava nekaj težavic. Namreč- ne je ničesar, kar skuham. Verjamete ali ne, zob ima že večino (moj jih je tule začel šele prav dobivati), je pa očitno navajen, da se mu vsa hrana spasira oz da je bolj kot ne samo tekoče. Jedel bi kašice, kašice, kašice, za kar sem že na začetku povedala, naj jih torej prinesejo s seboj. Medtem, ko čipsi mu pa grejo Saj ni on kriv, ampak rada bi, da začnemo skupaj- jaz in njegovi starši ga privajati na tršo hrano. Konec koncev, če bi bil zdaj v vrtcu, mu tam nihče ne bi več nič miksal. Košček mesa toliko star otrok lahko poje, pa riž in tako naprej. Potem je pa še ena stvar- ne zna se samostojno igrati. Če želi iz omarice mojega otroka nekakšno igračo, bo stal pri omarici in jokal. Če mu lego kocka pade na tla, je ne pobere, ampak se joče. In veliko takšnih primerov. Po drugi strani pa se je pri meni navadil zaspati sam, brez flaške in pleničke, kot to dela doma. Rada bi staršem nekako povedala, pa bi mogoče skupaj poskušali doseči, da pride do neke stopnje samostojnosti, ampak takole, da ne bi bilo zamer in hude krvi. Žalostna sem, ker se mi zdi, da je on še bolj žalosten, ko ga spodbujam, naj si sam seže po igračko, ne da mu jo dam sama v roke. Ampak si mislim, če mi je pri mojem sinu tako lepo uspelo in je tako samostojen in zadovoljen malček, zakaj mi ne bi še s tem fantkom? Je pa res, da ni moj. Ima svoje starše, ki skrbijo zanj in ga vzgajajo. Kaj naj še naprej delam vse tako kot je navajen, tudi če se mi ne zdi prav
|