Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
S partnerjem sva skupaj 8 let,imava 2 mala otroka,vsak svojo službo,ki nama zavzame veliko časa-no komu pa ne.Zadnje čase opažam,da se iz dneva v dan kregava zaradi nekih malenkosti,ki niso omembe vredne in iz tega je tudi nastalo,da se cel teden nisva pogovarjala.Pri partnerju me moti,da tak dela cele dneve,za mali denar,potem pa namesto,da bi šel po službi domov gre s sodelavci na drink,ok saj če bi to bilo 1x na teden ok,sam če je to večkrat pa me že jezi,kajti sama nimam nobene svobode,s službe hitro v vrtec po otroke,potem kuhat,se igrat z otroci,potem je tak večer,jih porihtat za spat in včasih še njega zmeraj ni domov,ga kličem ,če misli že prit,da že otroka sprašujeta po njem in potem se spomni,da bi lahko šel domov. no in kak teden pred plačo mi pa reče,če imam kaj denarja,in sem se zadnič razpizdla,da mu ga ne mislim dajat,da bo hodo po gostilnah.Glede spolnosti,nimam več ne vem kake želje,ker se tak tu in tam zraven spravima,potem pa je tak prekratko,tak da nimam nič od tega,mi je brezveze.Ja vem postala sem full zagrenjena,sam žal mi je le to,da se je tako zgodilo,povedala bi še to,da noben od naju nima koga tretjega,kaj mislite,kako se da zadevo rešit?
Nč kaj rožnatega nimaš. Ti nč ne zavidam. Kot prvo mu prenehaj dajati denar. Povej, da ga imaš toliko, da bo za preživetje. Vztrajaj na tem. Če bi se ti dovolil očitati, kam si dala denar, mu kar lepo povej, da naj izstavi račun, koliko na mesec zapravi v gostilni ali pa da naj gre v gostilno prosit prijatelje, da ga financirajo. Da pač ne misliš preživetja zapravljati zato, da bo on lahko šel spet v gostilno. Povej mu, da je potrebno otroke nafutrati in da ti je to bolj pomembno, kot pa financiranje njega za gostilno. In vztrajaj, da pač ne moreš, ker ne bo potem za preživetje. Pa tud če ni res. Kar naj ga neki gleda.
Kot drugo, ga ne klicari več, kdaj misli prit. Začni ga ignorirat. Pa skuhaj zase in za otroke. Če bo vprašal po hrani, povej da ne zmoreš in da si kuhala takrat pa takrat, pa ga ni bilo. Sej kriza je zarad otrok. Ne vem, mogoče bi ga otroka kaj povprašala, ne vem zjutraj mogoče, če bo kaj prej prišel domov, da ga pogrešata al kaj takega.
Glede na reakcije, ki jih daje, mislim, da v tem obdobju tudi pogovor ne bi zalegel. Se mi zdi, da ga neka stvar fajn muči, da je preobremenjen in gre zato ven, da se sprosti. Ker doma so spet obveznosti. Da ne bo narobe razumljeno - ne podpiram takšnega delovanja. Če se še ne pogovarjata o tekočih stvareh ali kar vaju muči, potem to stvar še poglobi.
Ne vem kaj drugega ti svetovat.
< Sporočilo je popravil Repka -- 16.7.2009 21:16:27 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Vem da so lahko finance problem, sam tudi kaj poceni se najde pa magari samo za nekaj dni, da bi zamenjali okolje, pa bili malo sami. Pa bi se mogoče oba sprostila pa lažje in manj napeto pogovorila. 
Žal mi je za vajina otroka. Jaz bi na tvojem mestu vse naredila, da rešim družino. Mogoče pa je le kriza, ki noče miniti, ampak če se potrudita, bo minila. Res, najdi trenutek (čez vikend, ko nista obremenjena s službami, obveznostmi) in se trezno pogovorita. Povej mu kako čutiš, kako čutita otroka. Vendar ga ne napadaj in ne bodi groba, ker na grob in nesramen način ne boš nič uredila, le jezo in bes boš poglobila. Vem, verjetno bi mu najraje vrat zavila, vendar se res potrudi biti prijazna, vendar odločna in realna. Samo s pogovorom boš ugotovila, na čem sta. Težko je dajati kar tako nasvete, kako rešiti družino...ampak rabita načrt, delitev del in obveznosti v gospodinjstvu. Midva imava zmenjeno, da vsak dan izmenjaje pospravljava otroka spat (kopanje, oblačenje pižamice, pravljica ali pogovarjanje v postelji, poljubček, lahko noč)- in to je sveto pravilo, ki se ga ne prelomi. Danes jaz, jutri ti. In otroka sta zadovoljna tako. Ne vem, pri nas deluje, mogoče bo pri vas kaj podobnega ali kakšen drug dogovor. Morda ga en dan preseneti in ga z otroci počakaj pred službo in pojdite na sladoled...ne vem, razmisli v tej smeri. Najslabše je, če sama postoriš vse in ga zmerom samo čakaš...tega si nobena ženska ne zasluži. Želim vam, da kriza mine!
