MTFP
|
Jah groza.... mislim če živiš v bloku je pač občasni hrup, nekaj kar bi mogel vsakdo sprejeti kot nekaj samoumevnega.
Jaz sem imela 25 let sosede nad nami, za katere bi človek rekel, da so bili kot miške. Ne vem kako jim je uspevalo (4 članska družina), no ja le ko je bil eden izmed otrok v puberteti in si je omislil bobne, so bili res neznosni , ampak ni dolgo trajalo.
Potem so se te sosedje odselili in pride nad naju mlad par. Kar naenkrat se je slišalo vse. Loputanje z vrati, drsanje stolov, smeh, muzika, tuš, sesalec... takrat sem se prvič vprašala, kaj so počeli prejšnji sosedje? So morda lebdeli po stanovanju .
No ker je bila taka sprememba mi je bilo na začetku res moteče, ampak niti pomislila nisem da bi jim zaradi tega zatežila. Pride kak vikend ko imajo družbo... in se jih sliši tudi do 2-3 zjutraj. Ampak dokler to ni praksa in se zgodi parkrat letno, mi je čisto ravno...
Imamo pa tudi mi eno tako "prijazno" sosedo, ki ji je smisel življenja pritoževanje in bentenje. Samo čaka na balkonu, če boš avto napačno parkiral, da zamori in razne malenkosti... Se je glede tega para že zbunila na sestanku, ampak na moje začudenje, se je vseh 85% upokojencev (nekaj takega jih imamo v bloku), obrnilo proti njej. Pač v stilu, da mladina mora živeti, itd....
Joj je ravno zadnjič ena gospa ko je gledala moj trebuh, rekla joj kako lepo da bo spet nekaj svežega v bloku, ta zmrda zmrdasta pa nazaj zabrusi, nekaj v stilu, da to luškano malo bitje verjetno celemu bloku ne bo pustilo spati. Pa ji prva kar nazaj zabrusi, jah kaj pa čmo dojenčki ne znajo govorit pa pač z jokom povedo svoje. Vsi smo bili enkrat taki, in tudi oni so imeli nepraspane noči...
Jaz se v pogovor niti nisem vključevala le nasmehnila sem se... vidim pa že zdaj zmrdo zmrdasto, da bo delala težave če bo naše dete kaj reveč rado treniralo svoje glasilke....
Uf... še sreča da je samo ena taka v celem bloku in da so ostali bolj uvedvni.
Za take zmrde zmrdaste lahko rečem le to. Do živega jim ne prideš, ne z lepo besedo ne z ničemer. One so na svetu zato da se pritožujejo, da jamrajo in da se sekirajo. Nimaš kaj ... po eni strani se mi prav smilijo - ALI SI PREDSTAVLJATE KAKO TEŽKO JIM MORA BITI ŽIVETI SAMIM S SABO? namesto, da bi na stara leta uživale, raje iščejo in iščejo, dokler ne najdejo stvari, ki jih moti, to pa niti ni problem...
|
Natisni
. Spomnim se moje "babice", ko je bila tam. Saj je bila navajena hrupa od doma, ampak je rekla, da je pa dom 3x hujši. Sostanovalka v sobi je celo noč stokala, upokojenec v sosednji sobi je bil napol slep in je ves čas nekaj razbijal (al' mu je kaj padlo, al' se je v kaj zaletel, a' karkoli pač že), po hodniku so se sprehajali (in z vozički butali v vogale ali s palčko tolkli ob tla) stanovalci in to ob vseh urah dneva, ko je bila pa kakšna urgenca za koga (zaradi zdravstvenega stanja), je bila pa tako ali tako galama. 
...nisem nič rekla...sedaj nazadnje pa naju en teden ni bilo, pa prideva midva zvečer domov, pa moj sin in njegov prijatelj, se nekaj žgečkata, pa cvilita in ta ženska že na mojih vratah, da naj bo mir, ker oni gredo spat...pa jaz še kar nič....in sedaj čakam, da bo še enkrat prišla, pa ji bom jaz tudi svoje povedala, ker jaz ko se ponoči učim, do kakšnih 3h mi tudi ne paše da njena hčera že ob 6:30 igra na flavto, klavir, pa še harmonika se sliši.... 
