Stanislava_
|
Stvari uporabljam kar se da dolgo, ker niti nisem človek za nakupovanje, niti me ne zanima zadnja moda na kateremkoli področju.
Tehnični aparati dokler delujejo in še potem jih damo popravit, če je mogoče.
Oblačila ne kupujem po zadnji modi in ne zastarijo prva. Nosim jih dolgo, in ko se jih naveličam, ne gredo v prve smeti.
Čevlji obvezno usnjeni, narejeni obvezno v Evropi. Nekaj let nazaj so se mi smejali, ko sem menjala pete pri čevljarju  .
Največ odpakov je še vedno od hrane, čeprav pojemo skoraj vse, kar kupimo (se zgodi, da se kaj tudi pokvari). Organsko ne prenesem hrane in pijače iz plastenk ali konzerv (razen paštete), več ali manj nam ostane ali steklena embalaža, ali papirnata (npr. mleko) ali vrečke. Teh je paše vedno preveč. Ok, za banane jih ne rabim, za ananas in melono tudi ne, za vse ostalo sadjein zelenjavo pa ja. Bila bi vesela, če bi ga lahko tehtala v papirnati vrečki, to bi bil za nas bistven premik.
Kakorkoli obrnem, je inputa toliko kot ga prenese nadaljnja predelava, to je maksimalna uporaba vsega obstoječega, in ne samo kopičenje zaradi kopičenja.
In ko nekaj več ne služi svojemu namenu, brez slabe vesti vržem v smeti in se niti pod razno ne obremenjujem s tem, kaj bom naredila okolju. Tega puhlega pompa je čisto preveč, in je na čisto napačnem koncu.
Pač živimo, smo dar in breme okolju obenem, in če živimo skladno s sabo in z naravo, takih bedastih vprašanj (kaj naredimo za okolje), ne potrebujemo.
_____________________________
Kvačkam.
In #štrikam#.
|
Natisni
moci, povej naprej!
