biga
|
Sem prebrala že nekaj podobnih tem, a odpiram novo, ker se mi zdi, da je bilo tam govora o večjih otrocih. Gre za to, da moj sinko, ki je ravnokar dopolnil 2 leti, noče storiti ničesar, kar mu rečem. Saj ne silim, da mora ubogati na prvo besedo, ampak celo večnost ga pa tudi ne morem prosit oz. pregovarjat. Ko se pokaka, noče preobleči pleničke. Tukaj je največji problem. Če noče pobrati igračke, npr., potem mu dvakrat rečem, tretjič jo sama poberem in mu jo vzamem, skrijem, in seveda joka sto na uro. Če me udari - kljub temu, da sem mu stokrat rekla, da se ne sme - ga dam za minutko v sobo in potem je tako priden. in res je manj klofut z njegove strani, ker mu samo sobo omenim. Pri previjanju pa res ne gre. Ali če je spodaj pri mami in rečem, da greva gor, ker je treba jest in spat. Ga skušam na ta način, da bo rita rdeča, da bo bolela, da je treba preoblečt, pa da tekmujeva, kdo bo prvi do previjalne, pa da je nekaj zanimivega v sobi, skratka, probam vse načine, da ga lepo "prisilim", a ne gre. Potem ga moram pa odnest. In tega nočem, ker bi rada, da bi šel na lep način. Kakšni so pa vaši prijemi?
|