Nika v službi
|
Ja, žal so taki časi. Mi smo imeli v hiši že 2x vlom sredi belega dne (res da nas ni bilo doma, ampak itak so vse naštudirali), pred dobrim letom dni pa so nas obiskale Romkinje, ki so vstopile na dvorišče in v hišo, medtem ko sem se jaz s ta malo igrala na našem igrišču (ki je samo čez cesto), moja mami je bila ZA hišo in urejala cvetlice, oče pa na vrtu. Kljub dvoriščni ograji je madam lepo stopila noter v hišo (takrat smo imeli še kljuko na sicer protivlomnih vratih - vrata so bila odprta, ker je bila mami praktično na dvorišču), pobrala nekaj drobiža s police (drobiž je imela takrat mami pripravljen za tistega, ki nam je dovažal kruh) in šibnila ven. Jaz sem iz igrišča s kotičkom očesa zagledala neznano osebo, kako prihaja z našega dvorišča in sem zašprintala do nje ter jo zadržala (je bila precej presenečena, ker ni vedela, da sem jaz iz te hiše). Je bilo kar nekaj prerivanja, pritekel je sosed, pa pajdašinja od Romkinje (kasneje se izkazalo, da je mama), mali Romčki (otroci), klicali smo policijo, ki je pohvalno prišla ekspresno hitro, naredil se je zapisnik, malo vlomilko so odpeljali policaji, vsi ostali - mama Romkinja, otroci... - so se poskrili. Policaji so mi povedali, da je teh združb veliko, da jih "šefoti" preprosto pripeljejo v določen kraj, kjer "podelajo", kar se da in potem se prestavijo na nov teritorij. Tako daleč smo žal prišli. Zato imamo mi hišo zdaj zaprto, zaklenjeno, tudi ograjo (pa če gremo samo za hišo ali na vrt), na oknih protivlomna stekla, prava utrdba skratka. In to sredi Ljubljane, da ne bo pomote. Obljudeno, zraven so igrišča, športni park, strnjeno naselje hiš.
_____________________________
..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi..... F. Lainšček
|