IZVIRNO SPOROČILO: kamilija

Dojenje in materinstvo iz srca od Ksenije Šoster Olmer je meni super knjiga . Meni je dala vse informacije, ki sem si jih želela.

IZVIRNO SPOROČILO: Hope2


Dojenje je dožživetje po svoje, so trenutki ko se topišš zraven (pogled na zadovoljnega otroččka, ki te šše božža s svojimi roččicami), so trenutki, ki te nasmejejo (ko otroka ob navalu mleka celega stušširašš), so trenutki, ki te spravijo v obup (pomanjkanje melka), so trenutki, ko se zjokašš (boleččine)..........

IZVIRNO SPOROČILO: kamilija

Dojenje in materinstvo iz srca od Ksenije Šoster Olmer je meni super knjiga . Meni je dala vse informacije, ki sem si jih želela.

IZVIRNO SPOROČILO: tinkara 2

Glede na to, da sem prvič noseča in si ne predstavljam, kako se počutiš, ko dojiš, me zanimajo vaše izkušnje. Ali te nič ne vzburja, tako kot pri seksu?

to je čist drugače, ker je na prsih otrok. prvič je pa res mau hecno, ker kar naekrat imaš prisesana ustka gor na prsih (običajno kmalu po porodu) in samo čutiš, kako nekdo cmoka gor :) 

Ali kaj boli? 

na začetku boli, ker bradavice niso navajene nenehne uporabe. potem pa se to samo uredi. malo se potrpi, skrbi za pravilno pristavljanje (usta široko odprta in prisesana čez večji del kolobarja, ob tem ni nič cmokanja, ampak le rahel stisk) in steče samo od sebe. dojenje ni nobena znanost. v današnjih časih se samo dela iz nje znanost. sicer ne vem točno zakaj, ker je to res nekaj nabolj naravnega na tem svetu, ampak resno, če boš ti to vzela kot nekaj normalnega, potem bo vse skupaj normalno.

Ker želim dojiti, me zanima, če lahko kako utrdim bradavice.

ne vem, če je kak način, da to narediš. hm... morda, če bi jih stiskala s prsi in jih rahlo drgnila med prsti po par minut vsake dve uri. ampak dejansko ne vem, zakaj, bi to počela, če to potem itak dojenčke naredi zate. in kot sem rekla, seveda so dojke občutljive na začetku, boli lahko tudi kar zelo (jaz sem pri drugem otroku kak teden kar jokala od bolečine - ker ni in ni hotel pravilno zagrabiti in je bradavice zvečil in ne sesal - potem sem ga dala dol in še enkat gor in tako naprej, čez kak teden ali dva pa se je samo uredilo), ampak to je res prehodne narave in običajno po kakih dveh tednih bolečin ni več.

Zakaj nekatere mamice ne morejo dojiti?
jaz mislim, da je več ali manj vse bolj v glavi (z izjemami seveda). le majhen je procent žensk, ki dejansko ne morejo dojiti (bolezni itd), večina, recimo da je procent vsaj 90 % (pa mislim, da bi moral biti celo višji, če se prav spomnim iz literature), pa bi lahko dojila brez težav. in to polno in to vsaj prvih nekaj mesecev (vsaj 4 mesece). če pa imaš glede tega kake pomisleke, npr. da ti dojenje zaradi nekega razloga ni všeč, da ti je zoprno, da je otrok zelo vezan nate (dojenje poteka nekje na 2-3 ure, kasneje na 4 ure), ali ti je zoprno dojit ponoči (čeprav moraš tudi steklenično pripravljat ponoči, da ne omenjam raznih sterilizacij), če ne vem imaš kake predstave o tem, da je to "primitivno", prezahtevno ali karkoli že, če je parterju zoprno, če ti je zoprno dojit pred drugimi (saj nisi skos doma in je treba dojit tudi drugje - po obiskih, parkih, na parkirišču, plaži itd), pa nastanejo težave in prej ali slej začneš "dodajati". ker je to danes razmermo dostopno in relativno preprosto. je pa pri dojenju tudi to, da moramo biti mame malce potrpežljive. telo ustvarja mleko, ampak ne vedno in ob vsakem času v idealnem razmerju. včasih ga je manj (otroka pač večkrat podojimo, da telo dobi podatek, naj ga začne več proizvajati), včasih ga je preveč (pa si ga malo, če nam tehnika gre, iztisnemo) in komaj čakamo, da bo otrok lačen, da malo poje, včasih ga je ravno prav. v začektu, je to sploh en kaos. tako, da sam ne obupat. mleka je skoraj zagotovo dovolj.

če povzamem: ko otrok joka, da daj na prsi. in to je vsa filozofija.

aja, še o filingu. meni je krasno dojit. no, seveda so tudi tu "up and downs-i" in ni vse vedno tako čudovito. ti tudi že presede imet otroka skos na prsih, pa potem ga odvajat od dojenja, pa ponoči se radi zbujajo, da malo popijejo, pa to... ampak ti minusi zbledijo od občutji vezi, ki jo tako ustvariš z otrokom in ki je res ena čudovita stvar. ko se prisesa nate, te drži z ročicami, te pogleda hvaležno v oči, te nežno poboža po vratu... takrat res čutiš hvaležnost za dar materinstva. po mojem mnenju, je preko dojenja ta dar najbolj izrazit. vsaj jaz ga tako občutim. in mi je res žal za tiste mamice, ki tega, kljub želji, ne morejo doživljati. zato kar pogumno in samozavestno, pa bo.