hrast
|
Ogromno je bilo rečeno na tem portalu o varanju, odnosih v družini...
Zanima me vaše mnenje, kje so sploh meje, ko še lahko človek v vezi prenaša dejstvo, da partnerju nekdo drug pomeni veliko skušnjavo, čeprav seveda to ne prizna, zato pa je miljon dokazov.
Resnični primer:
Veza, ki traja že dolgo, v družini so otroci, ter odnosi, polni mešanja ljubezni in tudi velikih padcev. Ni dvoma, da se imata rada in celo ljubita (vsaj on njo), bila pa so obdobja, ko je prišlo do varanja. Brez podrobnosti iz daljnje preteklosti, so bili primeri, da je moški imel trenutke, ko ni znal ceniti, kar ima-govorim predvsem o odnosu, ki navzven ni bil spoštljiv, ljubeč, pozoren...čeprav mu je partnerka pomenila ogromno. Je pa ni varal, vsaj ne telesno, kot mu je ONA očitala.
Zaradi takšnega odnosa je partnerka iskala rešitev v avanturah, kot je tudi sama priznala.
Moški je spoznal, da takšni izleti partnerke pomenijo samo odraz njegovega odnosa do nje in po razkritju njene avanture, bil pripravljen pozabiti, odpustiti, spremenil odnos in začela sta znova z medsebojnimi solzami in obljubami...
Vse lepo in prav, ko moški izve, da zadnja njena avantura ni bila edina, ampak se je v zadnjih mesecih pred "spravo", nesmrtno zaljubila še v nekoga drugega, ki pa občasno prihaja v kraj, kjer prebivata. Ne želim pojasnevati podrobnosti, vendar je bilo za to miljon pokazateljev.
Seveda ona ne prizna, glede na to, da pa jo nesmrtno ljubi, laže še sam sebi. Seveda je obljubil, da se bo spremenil, problem pa je, da ga več kot očitna partnerkina obsedenost nažira. Seveda je obljubil, da se bo spremenil, vendar vam je lahko več kot jasno, da ni mogel biti sproščen in tak, kot bi lahko bil. Ona mu očita, da se ni spremenil, morda celo ne ve, da on ve marsikaj o njeni "skrivnosti". Ob njegovih izpadih in obtožbah, vse zanika in krivdo prevaljuje na njega. On ima prav tako veliko možnosti, da bi jo prevaral, vendar nima volje za avanture z drugimi predvsem zaradi mešanice ljubezni do nje in bolečine zaradi vedenja, kaj se dogaja. Njena veza traja veliko, veliko mesecev, potem pa očitno spozna, da je ljubimcu pomenila lepo zadovoljstvo v seksu in da mu pomeni prijetno spremembo ob stalni partnerki. Seveda so to zgolj ugibanja, vendar se je njuna "sočna" zveza očitno končala.
In stvari so znova drugačne. On čuti, da se je spremenila do njega, postala bolj topla, celo seksa z njim več kot enkrat na mesec. Zatrjuje mu, da ji je z njim najlepše in on iskreno čuti, da ga bi naj ljubila in da si želi preživeti prihodnost z njim.
Vendar njena "prijateljica", s kareo sta si vse zaupali, njemu pove, da se je njena veza res končala in da ima res resne namene z njim, vendar pa da še vedno čuti bolečino, ko vidi njega, s katerim je imela avanturo...
Prav gotovo se vam bo vse skupaj malo "mimo", vendar je zgodba resnična in morda malo čudna različica filma When man loves a woman. Lahko rečete, da gre za pomanjkanje njegove samozavesti, kar pa je malo čudno, če se on po drugi strani zaveda, da bi lahko dobil marsikatero žensko. Lahko rečete, da je njen vzrok lahko še kje drugje, po drugi strani pa ona zatrjuje, da ji je z njim najlepše, da ji je najboljši in celo kaže večkrat močno ljubosumje.
Kje so meje, oziroma zdrav razum? V bistvu je pipravljen pozabiti vse te stvari in preživeti preostanek življenja z njo, vendar je najhuje , da ni bila iskrena oziroma je v njej očitno še nek delček, ki jo veže na drugega, kar pa navzven sploh ne kaže.
V bistvu ne sprašujem za nasvet, vem da so to zelo individualne in intimne zgodbe, ki se sicer rešijo nekega dne, tako ali drugače. Mogoče sem samo želel delti z vami to zgodbo in bolečino.
|
Natisni
