pajkica
|
Ola, pri nas se je začelo trmarjenje in ukazovanje za vsak prazen nič.
V kopalnici npr. mu ne pustim biti, ker kar naprej vzdiguje pokrov od straniščne školjke in pač ne razume, da tega ne sme. Potem pa včasih gre za mano v kopalnico in ko je treba it nazaj ven mu najprej lepo prigovarjam, ko pa ne pali, ga primem za rokico in peljem ven. On se seveda vrže na tla, začne jokat in vpit. Pa ga kar pustim pred vrati kopalnice, da se dere, da pač ugotovi, da ne more ukazovat.
A delam prav? Ali bi ga mogla peljat v dnevno in ga zamotiti, da bi pozabil kaj ni mogel ukazati? Ker on se je sposoben dret tud 15 minut al pa še več.
Včeraj npr. je bil za mizo na klopi po večerji, ko smo bili vsi skupaj. In se je kar naenkrat spomnil, da bi šel na mizo. Pa mu res nikoli ne pustim na mizo in vedno tudi kar odneha, ko mu rečem, da ne sme. Včeraj pa vpitje, dretje, ker ni mogel zaukazat. Se mi zdi, da se spreminja prav v malega hudička.
Dva dni nazaj mu je bilo toplo, pa sem ga hotela sleči, na lep način, seveda. Njemu pa ravno tist moment to ni pašalo in se je kar vrgel nazaj in začel vpit in se dret. Tudi ko mu kaj ne pustim in ga hočem enostavno ''prestaviti'' od tam, kjer ne sme biti, se naredi kot čigumi, noge pokrči in sploh noče stat, se kar meče po tleh. Se prav bojim, da bi mi kako tako sceno kdaj naredil sredi ceste ali v trgovini.
Zato me zanima, kako reagirati pri takih izpadih, da ne postane vsak dan hujše? Ga ignorirati, ga zamotiti, da čimprej pozabi, dopovedati mu pač ne morem nič, ker je še premajhen ali pa se le dela, da ne razume.
Pomagajte mi z nasveti, da ne bom čez kakšno leto doma imela živega 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
verjentno bo po meni moče karakter - baje sem bila ful trmasta
. 
. 
