biga
|
Moj sin bo čez dva dni star 23 mesecev. Zadnje čase se dogaja, da me vsakič, ko ni po njegovem, kar klofne po obrazu, enako atija, pa niti ne neha, če sem blizu njega oz. ga ne pustim pri miru. Sicer kdaj pa kdaj udari tudi druge otroke, predvsem tiste, ki pridejo k nam na obisk ali če jih ne ali slabo pozna. Ampak pri nama je pa vedno tako, ko se strma in nečesa ne dobi, začne udarjat po obrazu. A je to normalno? Seveda se spopadava s tem, mu rečeva, da se to ne sme. Nočem kričari, sem pa probala s to varianto, da ga zaprem za kako minuto v sobo kot kazenski ukrep. Kako pa vi to prakticirate, če imate tak primer? Pa tole npr.: v stolčku pije, mu dam lonček, potem pa tisto, kar ne popije, enostavno zlije nase. Zadnjič je npr. pojedel kroglice, preostalo mleko pa zlil nase. Kakšen nasvet? Da ne omenjam, da v vrtcu še nikoli ni rekel vzgojiteljici ne ali ne bom, vse naredi, kar mu reče, doma pa noče pobrati igrače, praktično nikoli ne stori, kar mu rečem. Pa ga probam na ta način, da bova skupaj pobrala, kdo bo prvi ipd. Reče ne bom in me gleda ter se smeje. Kako ga navadit na uboganje? Nočem ga pa prosit oz. moledovat vsakič, ko bo treba kaj naredit.
|