tejč
|
ojla, punce, najbrž ne bom utegnila naenkrat vse napisat, ampoak za začetek vam povem par vtisov, kako je blo. no, ja, najpomembneje, da je Ajša zdrava. Takole. Kje naj začnem? Ojoj. No, sem bila not sprejeta v torek, 3.5., in sicer v 4. štuku za nosečnice. Čakala sem in nič posebnega ni bilo. Prej sem bla vedno navajena okrog hodit, zdaj sem mogla ležat. Za umret. Sestre in ostalo osebje- Pušenjak je bil moj sobni zdravnik!!!:bravo::)- so bli super, skoz smo se neki hecal. Puši je obljubil, da mi bodo zjutraj 5.5. sprožli porod. Jz ful hepi. Cel dan: popadki, ki so boleli, pa niso, pa križ, pa nič nisem mogla. Finta je bla v psihi, ker sem skoz čakal, kdaj se bo začelo, pregledovali so mi maternični vrat in cel dan je bil dolg še 4 cm. Nič. Kar jokala sem že zvečer. Samo mojemu dragemu sem povedala, da so mi sprožl, ostalim ne, ker bi paniko delal in me klical. 5.5. res ni bil fajn dan zame.:(( Ponoči sem šla okrog dveh na wc in ko sem nehala lulat, je še kar nekaj prozorno motnega teklo. Poklicala sem sestro in ona je rekla, da se je začelo, da naj grem kar spat. ???!!!!NIč nisem mogla, valda. Cela nosečnos se mi je odvila pred očmi. kako lepo je blo, kaj sem počela, sprehodi, nova poznanstva, previjalna z oblekcami...Nič me ni bolelo, bila sem 9nebesa. ob 4 sem šla spet na wc, vse je teklo, tudi gost izcedek +kri: čep. Ob pol 9 je bla vizita. Pučenjak me je pregledal vaginalno in ko je roko ven potegnu in reku: "ja, kok je pa kej tekel ven?" se je ulil kot za stavo in dodal je samo: remo v porodno!!! Jz čist hepi. Punce, klistir je izica! Nč ne boli, nč hudga. Zlo hmal, mislim, da okrog 10 sem bla v porodni. Odprta za slabih 3 cm. Pride babica, Prelčeva, iz sosednjega foruma MON- super ženska. Dost mi je razlagala stvari, pa mal glukoze mi je dala, ker sem povedala, da že tri dni ful slab jem, ker sem živčna kdaj bo. Dohtar me pregleda. Določijo umetn epopadke in doziranje. Počasi so mi mogli v žilo šopat, ker sem bla tok mal odprta, da bi me raztrgal, če bi hotl kej na hitro. Trajalo je. Ampak imela sem dobro družbo, tudi moža, ki se je izkazal FENOMENALNO!!!!!:bravo::bravo::bravo::bravo: Potem je bila menjava in je prišel babičar Anže- to je pa najboljši babičar, kar jih je tam, bojda, on res obvlada in 100 odstotno mu lahk zaupaš. Tok ene energije, pozitivnega, spodbude, prikimavanja, pomiritve, olajšanja ti da, da se ne moreš slabo počutit. Pripravljen je sodelovat, skoz te skuša razumet, 1 A je punce, res! Anže, če boste kdaj tole brali, naj se vam še enkrat zahvalim, res čudovito je bilo. Počasi je spretno peljal pogovor in poviševal doziranje popadkov. Jaz sem se vse manj smejala, ker so prihajali vedno močnejši popadki, ampak punce, trebuh mi do konca ni nikoli otrdel, pa sem skoz čakala, čudno, res..:zmeden: Od treh naprej je bilo hujše. Anže je imel še druge porodnice v drugih sobah-jaz sem rodila v 10, marelični sobi, lepi, z zofo, veliko... Ne vem, kdaj je bila ura pol 5. Dragi je sodeloval in predihoval z mano popadke. Počasi so morali zviševat dozo, da me ne bi raztrgalo od bolečin. Do pol petih ni bilo hudo, dalos e je, če si pravilno dihal. Potem se le še bežno spomnim Anžeta, ki me je miril, da ve, da boli, da ob petih me še enkart pregledajo, če sem bolj odprta in pol dobim proti bolečinam, da prej ne smem dobit. Dolge pol ure predihavanja, skoraj se mi je strgalo, pa nisem kričala, kar nisem mogla, tako zelo hitro sso se vrstili popadki, na 2 do 3 min. Ob petih sem začutila fuuuuuuuuuul močno bolečino, pritisk dol in sem se spomnila iz materinske, ko so rekli, ne pritisnit, ampak men je blo za umret, o, kako bi pritisnla!!!Pa nisem. Z močno voljo. Izdavla sem Borutu-možu: pejt po anžeta, ker zdej bo. Anže je bil v sosednji sobi pri drugi. In vedla sem, da bo. Kar čutila. Je šel ga iskat in ni imel v tisti sek časa in je prišla ena druga babica in je rekla, kar za noge se prjet in....vsi uni nasveti. Mene je skor kap. A kar zdaj?????Ne, brez Anžeta, mojega babičarja, ni šans, premalo zaupanja sem imela v njo, ki se je pojavila kar od nekod...Tiščalo je. FUuuuuul. KOmaj sem zadržala. Pride anže, v izi čez vrata in si hoče odvezat un predpasnik,za rojevanje si ga privežejo, ko je tik pred koncem. Mel ga je še gor iz une sobe, kjer je že ena rodila. Pa me vid, in tist pogled, ma ga ne pozabim!!!!:) Videl je že del glavce zuni in si hitr zavezal nazaj predpasnik in akcija!!!Borut je bil čist presenečen, mi je pol povedal... 17.14 sem rodila majhno lušno deklico, Ajšo, najprej glavica, jo otipljem, joj, kakšen nepopisen filing! In pol takoj vse ostalo. 2940 g, 49 cm!!! Tako lepa, tako krasna, tako najina! Prvi jok in.... Res nepopisno lepo. Boste videle. Kar solze mi gredo na oči in vem, da mi bo ta porod ena najlepših izkušenj v mojem življenju. hvala vsem, ki so za to zaslužni. Kdaj več pa drugič. Lahko tudi kaj vprašate...:rozica::rozica::rozica:
|