mojca345
|
IZVIRNO SPOROČILO: Naja31
To kje se bolj potrudijo je odvisno od posamezne vzgojiteljice, ne pa kje je zaposlena.
In tvoje razmišljanje je popolnoma zgrešeno.
koliko pa daje vzgojiteljica je pa odvisno tudi od kadra v katerem je, od zmožnosti to se pravi denarja ki ga ima vrtec...
no, kot vzgojiteljica, sem se pa naučila to, da ne glede na to koliko se trudiš za otroka v skupini, starši tega še vedno ne znajo cenit..
vem pa za veliko vzgojiteljic, ki jim je "ravno" do ukvarjanja z otroci...
ko iščeš delo moraš imeti prav srečo, da najdeš duem v katerem se dobro počutiš.
vem pa, da vse vzgojiteljice, k smo delale v vrtec, smo šle stran, ker nam je šlo na "kozlanje" vse tam in smo hotele biti samostojne in delati dejansko z otroci, izpostaviti stik z njim, jih spoznati in jih novih stvari naučiti.
to je pač primarna želja zakaj greš v ta poklic in zakaj v študij...
ne misliš pa si, da se boš moral ukvarjati potem še z milijon drugimi ljudmi, ki ti izkopavajo luknjo. delat v kolegijih je ko da si odstreliš glavo lahko. no sej pomoje je v večini tako, samo ko delaš v pisarni je precej drugače kot pa ko delaš z 14 malimi otročki - z živimi bitji.
otroci zbolevajo manj v privatnih skupinah z manj otroci. sej to je logično, ker je manj otrok, posledično manj igrač. seveda eni otroci odraščajo bliskovito zdravo v vrtcih, dočim eni sploh ne. enim otrokom sistem v vrtcih ne dela težav, dočim enim dela strašne težave. zato ker je sistem en, otrok pa milijon različnih. eni se prilagodijo, eni ne. obstajjao tudi druge metode kot montessori in waldorf, ki so za moje pojme bolj v stiku z otroci in njihovihm razvojem, kot pa v vrtcih. vsak starš po svoje ve kaj je najbolj za njegovega otroka. sej to je nemogoče, da bi se vsi razumeli, da bi se vsi ujeli. enim staršem paše ena vzgojiteljica bolj kot druga, tako kot se ena vzgojiteljica lažje in bolje razume z enimi starši in drugimi težje.
treba je pogledat na sebe in slišat svoje glasove, ki pomoje jasno povedo kaj hočete narest. izhajate iz sebe. jaz za sebe vem, da sem vedno lažje funkcionirala v manjših skupinah, ker sem imela večji in lažji dostop do profesorja z svojimi vprašanji. prijateljica pa je delala ok z istimi ocenami kot jaz v normalni skupini učencev na drugi šoli. pač vsak po svoje.
jaz že zdaj vem, da moje Hanike ne bom dala v vrtec takoj. Prvo bova poizkušala tako narest, da bo še eno leto lahko doma in bomo kombinirali z občasnim varstvom, potem pa jo bova dala h gospe ki varuje otroke nasprot nas ( v drugi hiši ). Lažje si predstavljam dat otroka, ki normalno hodi, je iz plenic, govori ga dat nekomu v varstvo, ker mu lahko že določene stvari razložim. Te 11 mesečniki so pa res še taki mali pikci, da je kar hudo.
Ampak tko bom rekla, vse se preživi...vsak otrok odraste...
_____________________________
Hanika, čakava TE. Tvoja starša.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
