Jessy
|
Jah, bo že res držalo, da je nosečnost naporna stvar - v vseh pogledih. Do danes tega še nisem občutila. Namreč...celo dopoldne sem bila na nogah (kot vsak dan) - sem učiteljica, pa si ne predstavljam sedeti med poukom. Očitno bo treba tudi sedenje uvesti, ker vidim, da tako ne bo šlo več dolgo. Da nadaljujem... po prihodu domov sem se lotila kuhanja kosila, pa še na :love: sem bila tolk jezna, da sem imela kar solzne oči. Do sobote ima čas, da izprazne otroško sobico (trenutno je sobica njegova ropotarnica v dobesednem pomenu besede), ker se v soboto beli, pa je gospod raje do 11h spal (s tem, da sem ga zjutraj ob svojem odhodu zbudila, kot mi je naročil), potem je pa svoje delo opravljal. Ko sem prišla domov ni bilo narejenega NIČ! S tem, da bo jutri popoldne službeno odsoten, potem je pa že sobota tu - zjutraj pa malar pride! Včasih res ne razumem te naše :love:. Kako me vse zmoremo, njim je pa hitro vse preveč??? Jaz grem v službo, po službi pa kuhanje, pospravljanje, čiščenje, pranje, likanje....saj veste, kaj vse se najde za delat, medtem, ko :love: opravlja le svoje delo, vsake "kvatre" pa kaj posesa. Res sem jezna kot :hudicek:! Sicer je hitro videl, da mi ni prav, ker se ni nič naredilo, tako da je potem vse od kosila pa do 18h pospravljal. Sem se pa že s taščo zmenila, da ga jutri zjutraj vrže pokonci, ko jaz odidem, da dokonča to delo. Joj, uboge punce, ko morate to poslušat, ampak sem se res mogla malce izkašljati. Zdaj bi pa kmalu pozabila na to, da sem po kosilu še 2 stroja cunj oprala in dala obesiti, pa ene 3 stroje cunj zlikala, pa po kuhinji po tleh pomila in zdaj me bolijo čisto vse kosti v predelu medenice, pa naj bodo to kolki, sramna kost....VSE! Komaj se premikam! Zdaj bom pa res nehala z jamranjem! Mi je pa takoj lažje pri srcu, ker sem vam to povedala. Lep večer! Še vedno :( Jessy
|