Gina
|
Mi smo vzeli v zavetišču kužko:kuza:, ki je imela že kako leto, tako da smo tisto najhujše obdobje lepo preskočili (meni se faza do enega leta zdi grozna, smo imeli tudi prej doma tako majhnega psa ). Ni več lulala po stanovanju, navajena je bila na povodec in jedla je vse. Malo jo je bilo treba vseeno česa naučiti, ker psi iz zavetišča so bili nekaj časa klatežki kužki, so se morali vsaj nekaj časa boriti za svoj obstoj, pa je včasih na začetku kar kaj iz mize sunila ali skočila na posteljo... Nam je bila všeč, ker je bila zelo mirna in ni nič lajala. Še danes zalaja samo takrat, če pred vhodnimi vrati stoji kdo nepoznan. Torej smo večkrat šli gledat pse v zavetišče in kakšnega peljali na sprehod, preden smo psa v resnici vzeli domov. Je pa tako, da pri nas :kuza: ni bila nikoli prav dolgo sama, ker pride Dan iz šole zgodaj, potem pa kapljamo za njim še vsi ostali. Zjutraj gre samo lulat, zgodaj dopoldne gre vsaj za eno uro ven, potem pa najmanj še zvečer ali pozno popoldne za eno uro (ponavadi je pa kar celo popoldne zunaj). S tem, da je to "blokovski" pes, se pravi je sposobna cel dan ležat pri miru, take sorte je, čeprav ji paše se zdivjat tudi zelo. Ima rada otroke, tako da je lepo sprejela dojenčka.:duda: Po moje moraš razmislit o vseh + in -, ki jih pes prinaša in se šele potem odločit. Če ti res ni zoprno 3x na dan psa peljat ven, tudi v snegu, dežju in megli, potem je ok. Računaj, da boš enkrat imela zraven še kakega :duda: ali dva, pa da bo :kuza: še vedno pri vas in ga bo ravno tako treba ven peljat, čeprav boš utrujena od otrok. Če še vedno kimaš, potem kužka kar vzemita, samo prej jih pojdita res večkrat gledat, da si bosta zanesljivo izbrala tistega, ki bo vama pisan na dušo.:kuza:
|