camino79
|
Ja, za spodbujanje ovulacije, pa PCO imam...cel kup jih je, cist. Upam, srčno, da bo kaj pomagalo. Ker sem prejšnjič sanjala, moraste sanje...da imava pupiko, pa je ne smeva imeti pri sebi. Sem se v solzah zbudila. Pa me je samo stisnil k sebi...ampak tako ali podobno je vsak mesec. Šola pa...ja, je stresno, skoraj vsak dan...ampak lepo kljub temu...bolj stresno je, da si največji zombi, ker nisi noseč. Ker imaš vse - stanovanje, dedca, službo - kaj še čakaš? Ti pa veš, da si vsak mesec v tistih dneh 20-krat na WC in pregleduješ in upaš, da je, , ne bo. Da imaš vse mogoče inn nemogoče znake, da poslušaš svoje telo in se boriš s svojimi sanji in pričakovanji in razočaranji... Ja, pa pišejo, da je treba povedati...morda bom, morda čakam priložnost, da jim zaprem usta. Pa ne bi vsega razlagala...saj je včasih dovolj že ena beseda...hkrati pa je to tako zelo intimno...nočem se tako razgaljati v službi. In tako mi ostaja le moj ljubi, potrpežljivi moški...edina opora v tistih krizah. Eh, zdaj sem se razpisala..pa saj veste, o čem pišem...najbrž ve vse, na tej temi, pa še kje... Soborke, pogumno!
|