ssevin
|
IZVIRNO SPOROČILO: temboli1
Pozdrav,
me zanima če ima še katera podoben problem.
Namreč jest vsako jutro svojo punco peljem z vozičkom peš v pol ure oddaljen vrtec. Zdej ko je sneg na pločnikih in led vse skupaj traja vsaj 40 minut. Ne greva na avtobus, ker bi morale prestopati na dva busa in še to v čisto drugo smer, da bi prišle okrog, ker je pot zamotana. Ne vem če me razumete, v glavnem ne moreva iti kar samo naravnost, je polno zavitih poti. Sem že marsikatero sprobala, pa ni nikjer bolje.
Ful sem jezna ker nisva dobili vrtca bližje, ker je v bližini še en vrtec, za katerega bi šle lahko na bus, in prišle v desetih minutah pa še to naravnost po cesti od našega bivališča.
Drugega prevoza nimam. Pa tudi če, bi morala z avtom nazaj domov, ker nimam parkinga v službi.
Vsak dan opažam da imam manj energije, ful sem utrujena, ko pridem v službo, komi čakam da se usedem, hvala bogu, se lahko usedem.
Ne me narobe razumet, res, sem zelo vesela, da jo imam v vrtcu, ker uživa. Ampak mene pot utruja. Komi čakam da bo pomlad, ko bo lažje že to, da ne bo teh težkih bund, pa toliko oblačenja. Včasih se mi zdi, da nikoli ne vstanem dovolj zgodaj zjutraj, da vedno nekaj šibam in lovim minute, da sebe zrihtam pa še otroka. Ko greva in jaz porivam voziček, me vsi prehitevajo, vsi imajo tako hitrost, men se pa zdi da bom samo še usedla se zraven hčerke. Kje je moja energija.
malo sem mogla pojamrat, brez zamere
Kako pa? A niti nikjer da bi ga v bližini parkirala, če bi pač imela avto? Kako pa ostali hodijo na šiht?
Spomladi bo sigurno boljše, boš videla. Zdaj pa res ni fajn 
|
Natisni
