Anonimen
|
Odvisno katero pojmovanje letnih časov iščeš, jih je več različnih, astronomski, meteorološki, klimatološki, kot vidim zgoraj tudi horoskopi imajo svoje - ampak ti kolikor vem izhajajo kar iz gibanja Zemlje okoli Sonca oziroma navideznih sprememb v razporeditvi nebesnih teles, ki jih ob tem vidimo . Ampak načeloma se izhaja iz astonomskega - torej položaja Zemlje v svoji tirnici - elipsi - okoli Sonca. Ker Sonce ni v središču te elipse, temveč v gorišču, je Zemlja od Sonca včasih bolj oddaljena, včasih manj oddlajena. to vidimo kot menjavo letnih časov ter nenehno spreminjanje dolžine dneva in noči. Letni časi so tudi posledica nagnjenosti zemljine osi za 23.5°. 21. marca je Zemlja od Sonca oddaljena toliko, da sta dan in noč enako dolga - spomladansko enakonočje ali ekvinokcij. Sončni žarki padajo pravokotno na ekvator. 21. junija je Zemlja od Sonca najbolj oddlajena, to je čas pomladanskega solsticija, ko je dan najdaljši v letu in noč najkrajša (na severni poluti). Sončni žarki padajo pravokotno na severni povratnik 23. septembra je znova na vrsti enakonočje, 21. decembra je dan najkrajši in noč najdaljša (na severni poluti, na južni je ravno obratno). Sončni žarki padajo pravokotno na južni povratnik. Ker Zemlja okoli Sonca ne pride točno v 365 dneh, temveč v 365 dneh, 5. urah, 48 minutah in 46 sekundah, prihaja do zamika med astronomskim koledarjem in našim julijanskim koledarjem (naš koledar je narejen na podlagi odredbe Julija Cezarja, kasneje je bil še korigiran, npr. muslimani se ravnajo po luninem koledarju,...). Ljudem tistih nekaj ur razlike hodi v vsakdanjem živlejnju rahlo narobe - v daljšem obdobju bi prihajalo do odmika, poletje bi se zamaknilo v pomlad, pomlad v zimo,... Zato je naš koledar prilagojen tako, d aimamo vsaka 4 leta prestopno leto, da se tistih skoraj 6 ur razlike nadomesti. Seveda še vedno prihaja do odmika, kar se vidi tudi po tem, da je včasih pričetek določenega letnega časa na en datum, drugič na drugi.
< Sporočilo je popravil Ankica -- 4.1.2009 13:50:08 >
|