|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   ne dvomim v učitelje, ampak
10.12.2008 11:25:02   
komarka
prebiram teme o šoli, odnosu učitelj-otrok-starši....

In moram reč, da sama sploh ne dvomim v učitelje. Nasprotno mislm, da prav garajo za otroke! In ni ga dnarja ki bi to plačal...

a močno dvomim v šolski sistem! Z vsako reformo s emi zdi slabši. In potem še pritisk staršev... da resno razmišljam, akj so alternative.

pomojem je še najbolje najt dobro šolo...
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: ne dvomim v učitelje, ampak
10.12.2008 12:29:42   
lino
Pozdravljena Komarka.

Res lepo, da imaš dobro mnenje o učiteljih.
Tudi sama izhajam iz družine, kjer je bil eden od staršev (mama) učiteljica in moram reči, da se je svojemu poklicu v celoti in z vsem srcem posvetila in delala predvsem v dobro otrok (tudi, če kaj ni bilo ravno takrat po sistemu in je bilo dobro za otroke, so pač to počeli kot interesno dejavnost...vedno se najdejo luknje) Vsi so jo spoštovali in imeli radi-tako starši, kot tudi otroci...
Na žalost moram reči, da takšnjih učiteljev sedaj primanjkuje, pa ne mislim glede na "staro šolo" ampak na karakter ljudi in na razlog, zakj biti učitelj, ker biti učitelj-dober učitelj je veliko več, kot otroku podati določeno po zakonu predpisano znanje, biti mu moraš za vzor, njegov mentor, zaupnik...pa zato ne rabiš ravno porabiti veliko časa, samo biti moraš s srecem pri stvari...
Mi je zelo žal, da sem se tako razpisala, ampak res mi je dvignilo, ker sem imela sama izkušnje s svojim otrokom, ko ga je res grozna (hladna) učiteljica učila in mu uničila samozavest, skoraj tudi družino, ...in takrat sem izgubila vero v učitelje in v sistem. Kljub temu, pa je imel v prihodnjem letu zlata vredno učiteljico in tudi letos doma iz dneva v dan poslušam zgodbe iz življenja učitelja, pa rekel je tako in to mora biti tako...prav ponosna sem, da je njegov učitelj, ker res uči z srecemuser posted image  in takšni naj bi bili vsi učitelji, ali pa naj bodo raje policaji!user posted image

(odgovor članu komarka)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: ne dvomim v učitelje, ampak
10.12.2008 12:46:30   
Gina
Ja, šolski sistem je zanič. Zaniiiiiiič! In učni načrti so zanič. Zaniiiiiiič! Spremenit je treba marsikaj, vendar družba za to še ni zrela, ker ima zamegljen vid. Reči rešuje na napačnih področjih. Še kar precej let bo minilo, da se bo stvar spremenila, premaknila. Naši otroci bodo dali ta res neprimeren sistem skozi. In ne bo jim pomagalo kaj dosti niti to, če ga daš v privat šolo. Neke malenkosti bodo boljše, morda bo manj otrok v razredu, morda bodo imeli primernejše restrikcije za vedenjsko roblematične otroke, morda bodo imeli celo kak učni pripomoček več. Zaradi tega boš kaznovana ti, ker boš vsak dan zapravila najmanj 1 uro svojega časa za prevoz otrok. Vse ostalo bo pa isto. Neprimerni učni načrti, ker ti so določeni z zakonom, nima privat šola na to vpliva, neprimeren sistem družbe do šolskega sistema, le ta je zakoreninjen v glavah ljudi in pogojen z napačno vzgojo otrok in miselnostjo staršev - to ostaja tudi v privat šolah isto.

Sama sem naredila vse, kar sem kdaj mogla, da bi prišlo do izboljšanja sistema, od tega da sem težila odgovornim na ministrstvu, zavodu, da sem pisala peticije, obveščala medije, pisala članke... Zato lahko svojim domačim kakor tudi svojim šolskim otrokom pogledam v oči in rečem: Borila sem se za vas. Naredila sem vse, kar sem bila sposobna. Žal mi je, sistem je ostal. (Moralo bi se boriti več ljudi, pa jim je vseeno ali pa se niso sposobni postavit za vas, otroke. - tega v oklepaju jim ne rečem, si pa mislim).  

(odgovor članu lino)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: ne dvomim v učitelje, ampak
10.12.2008 13:19:02   
lino
UUUAAAU, no kaj takega sem imela v mislih.

Gina, že prej sem brala neke članke in tvoje odgovore (sem prvič na tej strani) in si mislila, da moraš biti na nek način povezana z vzgojo otrok (profesionalno).

Mislim, ko berem zgoraj napisano me kar srh spreleti, seveda takšni naj bi bili učiteljiuser posted image , to sem želela povedati.user posted image

Hvala Gina, hvala v imenu nas staršev in v imenu naših otrok.user posted image

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: ne dvomim v učitelje, ampak
10.12.2008 13:58:16   
komarka
Na privat šole nisem pomislila, je res kr nekaj dnarja, princip pa bolj ali manj isti.

a ma kdo izkušnje z valdorfsko šolo?

(odgovor članu lino)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: ne dvomim v učitelje, ampak
10.12.2008 21:50:08   
sanja nk.
prvič ne tako hvaliti učiteljev , ker imam življenske izkušnje da obstajajo taki in taki
lahko so zelo v redu , znajo učiti, imajo radi otroke ..........
samo veliko jih je ki jim je vse odveč nimajo nobenega odnosa in ne znajo z mularijo,
ubistvo jih niti ne zanima da bi jih kaj naučili kaj šele da bi dvakrat ponovili kaj so povedali
seveda pa obstajajo tudi učielji ki so človeški in se celo trudijo da bi koga kaj naučili
kar se tiče sistema, ne vem zakaj ga tako krtizirate, ubistvo nobena ne pove kaj konkretno jo moti in GINA niti nisi konkretno povedala zakaj se zavzemaš oz. za katero stavr si se tako trudila.

Ne vem ja kako je bilo pa učasih, kaj pa lahko mi rečemo potem na naš bivši sistemuser posted image
Pri mojih dveh vidim da temu sistamu ničesar ne manjka, razen mogoče pri kakšni stvari ki je pomembna ne govorijo veliko , govorijo pa veliko o stvareh ki nimajo pomena, pa včasih preveč zahtevajo od otrok.........
drugače pa sem na splošno zadovoljna z tem kar imamo danes, je pa velika razlika tudi od šole do šole

Valdorska šola je pa tako kot sem izvedela , prva leta se samo nakj igrajo in kar neki, nato pa skozi leta kar naenkrat zelo veliko snovi in to se učijo čisto nepotrebne snovi, uglavnem ta šola je zanič, otrok naj hodi v splošno šolo ...........to bi lahko še veliko komentirala samo bi imela potem veliko komentarjev

Pa še to zakaj vsi učitelje jemljete kot ne vem druge staršeuser posted image , učitelj je oseba ki otroku lahko da samo zanje od predmeta ki ga uči in spodbudo ..............drugo pripada staršem , sorodnikom tudi seveda vrstnikom
učitelj ni zdaj oseba ki bo ne vem otroku dajal samozavest in vse ostalo za to so tukaj starši.................

samo kar me moti pri tem sistemu je pa to , da so učitelji izgubili vso avtoriteto, da ne morejo ustaviti razgrajačev , edino to pa pogrešam iz prejšnjih sistemov



(odgovor članu komarka)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: ne dvomim v učitelje, ampak
11.12.2008 20:27:44   
Gina
Sanja, o tem za kaj se jaz borim, sem tukaj pisala že res tako velikokrat, da se počutim že kot star papagaj. Bom probala kakšne moje prispevke poiskat, ker danes pa nimam volje še enkrat razlagat.
Če hočeš na kratko: Šolski sistem temelji na tem,d a vedno več vsebine vliva otrokom v glave, brez časa za utrjevanje. posledično otrok niti osnov ne zna dobro. Vse malo po vrhu ali niti toliko ne. Sem za to, da OŠ da otrokom zelo dobro osnovo iz osvnih reči, nek dober temelj, bazo na kateri lahko kadarkoli v življenju naprej gradi. Dokler pa proizvajamo otroke, ki nimajo osnov, pa gre le za tekmo, kdo si lahko v čim krajšem času več zapomni za en dan, naslednji dan pa vse pozabi, je pa to bedarija. Učni načrti so prenatrpani in časa za utrjevanje ni. Pa še slabše bo po novih sprejetih načrtih že naslednje leto.

Učitelji so točno taki, kot vsi drugi ljudje. Z nekateri mi se ok razumeš, z drugimi ne, eni delajo krasno, drugi ne. Je pa eno dejstvo, da učitelj ni nek brezvezen faktor v življenju otroka. Lahko ga negativno ali pozitivno zaznamuje, včasih tudi za ves lajf. En zagaman prfoks lahko otroka v nulo zakompleksa in mu zbije samozavest globoko tja, kjer sonce ne sije za dolga leta in obratno, lahko otroku naredi šolo za en fajn prostor. Lahko mu da tudi eno veliko toplino in ljubezen, lahko mu tudi pomaga graditi samozevst - kot majhnemu otroku čist neposredno on, kot malo večjemu pa posredno s tem, kako uspešen je pri obvladovanju celega razreda, saj so sošolci, prijatelji vrstniki in njihov zgled eden največjih faktorjev, ki oblikujejo otroka, dokazano celo večji zgled kot starši. In če ima učitelj v razredu "raztur", potem bo otrok vrstnike posnemal, boš imela ti kot starš en velik "burek" tudi doma lahko zaradi tega oz. veliko več dela, kot bi ga imela sicer. Učitelj ima večji vpliv, kot si želimo. Zelo pomembno je, kakšnega učitelja ima tvoj otrok, od tega je včasih odvisna sreča cele družine. En ekstremno zanič motilni element v obliki učitelja, spremeni razpoloženje celotne družine. Žal je to tako. Sem imela čast sprobat tudi na lastni koži. Tudi to, kako vibrira šola kot celota, ali je usmerjena storilnostno, ali je človeška, ima zaposlene normalno razmišljujoče ljudi, ali take, ki so preobremenjeni, imajo preveč ambicioznega ravnatelja, ki sprošča svoje želje, potrebe in komplekse na učiteljih, vse to vpliva na šolo kot celoto, pa posledično na otroka. Seveda je važno, kakšno šolo obiskuje tvoj otrok. vsak otrok.

Meni osebno je waldorfska šola zelo fajn. Malo preveč so strogi za moj okus. Ljudje imajo popolnoma zgrešene predstave o waldorfcih. Oni imajo krasno metodiko, didaktiko in fajn načrt na nekih določenih področjih. V vsakem primeru imajo mnogo več ur pouka, vendar na področjih, ki ne zaposlujejo zgolj in samo pomnenja (imajo recimo evritmijo, ki je neke vrste ples, pa učenje flavte, pa slikanje, risanje form, pa ročna dela... med drugim seveda). Skratka, meni so fajn šola. Otrok ki to šolo konča, bo znal ravno toliko, kot en ki konča običajno 9-letko. Na nekih področjih celo več. Ni pa mi ta šola toliko boljša od ostalih šol, da bi bila pripravljena zaradi tega vozit otroka tako daleč. problem waldorfcev je še nekje. včasih starši, ki menijo, da imajo "posebnega" otroka, v resnici pa imajo samo precej razvajenega otroka, vpišejo otroka na to šolo. V bistvu veliko staršev, ki niso zadovoljni z navadno oš, vpiše otroka tja. Kaj pa vem, po moje bi bila WŠ najboljša, če bi imela popolnoma povprečno populacijo, samo me malo skrbi, da je nima. Sam koncept WŠ je pa več kot odličen.

(odgovor članu sanja nk.)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: ne dvomim v učitelje, ampak
11.12.2008 20:44:20   
Gina
Evo, sanja, samo zate, ena od mojih mnogih razprav, tako sem mislila 3 leta nazaj, tako mislim tudi danes, moraš pa od zgoraj začeti brati, ker stran ti bo odprlo na koncu najbrž. Kvečjemu še kaj zraven lahko dodam danes, k tem mojim starim razmiljanjem. Sem pa žalostna, ker namesto da bi šlo na bolje, je šlo na slabše v teh letih:

http://www.ringaraja.net/forum/m_637105/mpage_1/key_%25C5%25A1ola/tm.htm#653962

< Sporočilo je popravil Gina -- 11.12.2008 20:47:20 >

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: ne dvomim v učitelje, ampak
18.12.2008 23:34:06   
komarka
Ej, Gina! Sem kar požirala... Sploh ne morem komentirat ker bi blo čist preveč.

Mogoče sam eno reč: glede ocen. Kok totalno res! sama sicer izhajam iz svojih izkušen z oš ki os ze mal zastarele, ampak vseeno. v razredu smo bli 3 do 4 odličnjaki. od dveh so ble mame sodelvka-kera grroaz. non stop sta naju primerjale in sam ocena ju je zanimla. Res bedno. In kaj imam od tistih petk? da mi je blo celo oš dooolgčas za znort, v srednji sem pa sicer šla na dobro gimnazijo, sem bla pa čist za luno. sploh nisem dohajala... in itak še pritisk staršev, ki so jih pa spet znimale same ocene.

In pol se moja mama sprašuje zakaj pr tridesitih se nisem končala faksa? no, pa to je ze druga tema.

ne vem kdo je rekel,da to brez ocen ne bi šlo...seveda ne, k pa je folk zaplankan!!! Sam včas je pa tud šok terapija dobra, pa nej plavajo brez ocen...kakšno predalčkanje je to...

No, pa da ne bom predolga... Kaj pa šolanje doma? a poznate koga k to prakticira? In ne mi rect da je problem socializacija-sej ne zivim v "govcah" ampak sred lublane. če se pa tle človk ne more socializirat drgac k s solo, pol ma pa probleme...

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: ne dvomim v učitelje, ampak
20.12.2008 17:19:16   
Gina
V Slo. je bolj malo izkušenj s šolanjem na domu. Redke izkušnje so večinoma povezane z družinami, ki imajo izrazito versko ozadje. V našem šolskem okolišu v zadnjih več kot 15. letih ni bilo nikogar, ki bi se tako šolal.

Težava je v tem, da moraš potem otroku zagotoviti nekoga, ki ga bo šolal. Ali ga plačuješ ali pa se sam cele dneve ukvarjaš s ponovnim učenjem vse osnovnošoslke snovi. Sama raje preložim šolanje mojih otrok na institucijo, ki to obvalada. Sem pa v svoji glavi morala pošteno prerešetat moje osebne pomisleke, npr. kaj bom storila, ko bo otrok na nek način "žrtev" teh šolskih bedarij. In tudi otrokom sem morala to na primeren način sporočit. Prva leta je bilo težko, ko hudič težko, ker sem se sekirala zaradi krivic, ki so se jima dogajale. Ko sem pa v neki fazi razčistila, da je čisto in popolnoma vseeno, če da ena učiteljica npr. totalno nore kriterije in ocenjuje po njih, ali če jim da npr. eno snov doma za predelat samim in povzetek napisat, ki ga oceni (matr, zakaj je pa sploh v službi potem??), ali pa če oceni brez zakonske podlage zvezek, kako zgleda, ali če ga vpraša, ker je kao klepetal, čeprav je to tudi zakonsko celo finančno kaznivo, ali če sprašuje za znakce, kar je prepovedano, ali pa milion drugih kretenizmov, ki se v praksi dogajajo pa ki ne ocenjujejo znanje, moj otrok pa zato dobi trojko, kljub temu da snov boljše obvlada kot vsi napiflani, ker snov razume in jo bo vedel menda vsaj za svojo uporabo v življenju....no ko sem razčistila pri sebi, da je vseeno, če dobi tudi cvek zato, tisti hip sem se osvobodila, ker sem lahko tudi otroku rekla s polno zavestjo in reničnim vedenjem in čutenjem tako: Nič hudega, ta ocena ne pove nič o tebi, glavno da ti znaš zase!, takrat sem osvobodila tudi otroka, da bi se zato sekiral. In ta hip se mi cena (psihična) za šolo, ki jo plačujemo ne zdi večja od cene (finančne) privatnega učitelja, ki bi ga sicer morala plačevati. Je pa dejstvo, da imata v povprečju fajn učitelje, tistih par čudnih pa pač jemljemo za čudne in jih "preskočimo pri sekiranju".

Čeprav se ti socializacija ne zdi pomemben faktor, pa ti moram reči, da moja dva ta večja otroka strašno uživata v šoli med sošolci, to jima je del lepega v življenju. Tudi ta mali komaj čaka vrtec, ko ga kak teden ni tam. Druženje je del lepih trenutkov v lajfu. Tako da tole je res minus točka. Ne samo zaradi druženja, v puberteti postanejo sovrstniki za otroka mnooooogo pomembnejši kot ti. Rabi jih kot kruh in vodo. Je pa en velik problem, če se po spletu kakšnih nesrečnih naklučij zgodi, da je konkretna sredina (njegov razred) zanj zanič, slab zgled.  

Še eno plus točko privat šolanja vidim - produktivnost je mnogo večja, otrok se hitreje nauči in za dlje časa, ker učitelj lahko doseže to, da otrok razume, česar pri 28. otrocih v razredu ne moreš vsem zagotoviti.

Torej kar nekaj plusov in minusov. Človek se pa lahko odloči sam. Jaz še vedno več prevladujočih plusov vidim pri javnih šolah. Kaj pa vem. Odvisno pa je najbrž tudi od konkretnega otroka.

(odgovor članu komarka)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: ne dvomim v učitelje, ampak
20.12.2008 17:39:03   
uwaga
Gina zelo rada berem tvoje poste. Želela bi si , da bi več učiteljev razmišljalo na tak način.
Kot mama dveh šolarjev pa se trudim lovit ravnotežje med sistemom,ki si ga želim in sistemom, ki dejansko obstaja.
Tudi jaz otrokoma pravim, da se svet ne podre če dobi kdo nižjo oceno. Da vem kaj vse onadva dejansko znata.
Je pa problem, ker vseeno si ustvarimo neko predstavo o znanju posameznika na podlagi številčnih ocen. Mnogi so zato žrtve raznoraznih krivic. In na žalost, te ocene,ki jih zapišejo učitelji potem vplivajo tudi na otrokovo prihodnjost. Na možnost izbire za naprej.
Zdi se mi , da se mnogi učitelji ne zavedajo kako zelo vplivajo na prihodnjost otrok s svojimi metodami učenja in tudi preverjanjem znanja ali neznanja.

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: ne dvomim v učitelje, ampak
20.12.2008 19:29:42   
Gina
Uwaga, zdaj si izpostavila več reči:
- Kaj ljudje menijo o meni ali mojem otroku je popolnoma brez pomena niti nima nobenega vpliva name ali nanje, če jaz tega ne dopustim. Ljudje, ki si na podlagi tega kakšno ima kdo oceno ustvarjajo mnenje  o ljudeh, pač veliko zamujajo in imajo problem (oni, ne jaz) in od tega ne more biti odvisna moja sreča niti sreča mojih otrok. Takih ljudi, ki me zato ne bi marali res ne rabim ob sebi za svojo srečo, torej me res niti malo ne iritirajo - tukaj sme imela mnogo sreče, da so me tako vzgajali že od malega, sem pa živ dokaz za to, da je pomembnost mnenja drugih ljudi odvisna samo od našega dojemanja le-tega, ne pa od dejanskega mnenja.

- Ocene vplivajo na to, kam se boš lahko vpisal naprej. To je res. Zato pravim svojim otrokom, da bodo morali narediti en velik kompromis in včasih ugrizniti v kakšno stvar, ki jo delajo brez smisla, veze in razloga, samo kot zapravljanje časa, zgolj zaradi ocene kot take, da je to cena za to, da bodo kasneje v življenju lahko delali tisto, kar jih veseli. Iz tega razloga je zelo pomembno,da otrok precej zgodaj ve, kaj bi rad postal, da se ne sekira preveč zaradi ocen, če ne namerava iti v kakšno elitno šolo, ker na večino drugih bo prišel tudi če ne bo imel samih petic - posledično bo v življenju enako mnogo znal, kot na eni drugi šoli, kjer bo svoje življenje posvetil za 4 leta samo šoli - večino znanja ne pridobimo v šoli ta hip, saj to je zaradi sistema samega precej jasno povprečnemu človeku, kajne? Če pa is res želi iti kaj vem kam, recimo na bežigrajsko in naprej na medicino, se naj pa malo bolj učijo par let tudi oslarije za tiste tri dni, kolikor jih bodo rabili (btw. res ne vem, zakaj moraš biti za medicino s samimi petkami, saj le te ne prinesejo že apriori dobrih zdravnikov, zapira pa tak način vstop v šolo res sposobnim, ki pa nimajo tako hudega zicledra za brezvezno pomnenje reči, ki jih ne bodo nikdar potrebovali - naj sprejmejo na šole ljudi, pa naj jih kasneje "pšomečejo", ampak samo če nimajo smisla za poklic, pa znanje povezano s poklicem in uporabo reči v praksi, ne pa pometat za brezveznarije)

- učitelji v bistvu vedo, da vplivajo na otroka, vendar večina učiteljev meni, da delajo dobro, sploh ker se vsi res trudijo, no vsaj večina od njih. Ni problem v tem,da se učitelji ne bi zavzemali za reči, živeli aktivno za svoj poklic, problem je drugje. V zaznavanju stvarnosti. A veš, nekateri učitelji v resnici mislijo, da se je treba vsak dan učiti in piflati, pa da je ves balast smiseln. Mislijo da ti balast da znanjeuser posted image . Res to mislijo. Nekateri mislijo, da več kot ponudiš otroku, več bo znal. Halo?user posted image user posted image  POtem pa so učni načrti kakršni so, Pa mislijo, da če boš z njimi delal osnovne reči dlje časa, da jih bodo vsi znali in razumeli, da jim ne boš dal možnosti, da bi vedeli še več in več in več, ali pa vsaj da bistrim ne boš dal možnosti da bi vedeli in znali več in več in več....ne vidijo, da če stvar samo omeniš, ne razložiš v nulo in utrdiš, da je brez smisla. Nekateri res mislijo tudi to,,d a so "delavne navade"- beri učenje podrobnosti ure in ure smselne, da potem otrok dolgoročno znauser posted image  - halo- razumet je treba ponotranjih stvar, v tem je bistvo. Nekateri res mislijo, da je ok, če zahtevajo do najmanjših podrobnosti da otrok vse ve in zna in to detajlnost nagrajujejo, saj so razlike v znanju med otroki včasih med 3 in 5 relativno minimalne in morajo nekako najti razlike, večina nima pojma kako ugotoviti ali otrok snov res razume ali jo je le pomnil za 3 dni, večina ne ve kako ugotoviti ali je znanje trajno pridobil ali je to hitro memoriranje ki bo izpuhtelo. To je res težko ugotoviti, sploh ob količini snovi in množici otrok v razredu, ter ob množici otrok, ki jih posamezen učitelj uči. Potem nekateri učitelji menijo, da ni važno, če otrok nekaj zna ker razume ker je poslušal in ker je pameten, menijo da je več vredno, če en otrok ki ne razume hitro, vloži veliko truda in recimo lepo napiše snov v zvezek, pa dajo bistremu otroku dvojko, ker ni lepo pisal, drugega pa nagradijo za vloženo delo. Ali pa menijo, da je treba nagraditi starše, ker otroka spodbujajo, pa dajo otroku oceno za referat, ki ga je starš napisal, sej je več vreden vložen trudi in skrb za otroka, kot znanje, ki ga je en drug odnesel, ki je sam delal referat, pa ni tako zelo popoln - ampak ker ni tako zelo popoln referat, bo samo za trojko. Ampak učitelji tega ne delajo, ker bi bili hudobni, ampak zato, ker menijo,da je tako edino pravilno in ok.
In če boš zdaj vprašala 1000 ljudi, kaj menijo o tem, ti jih bo pol odgovorilo tako, pol pa drugače. Te reči in vzroke ter posledice dejanj učiteljev ti lahko naštevam zdaj še precej časa, ker jih z zgoraj naštetim še ne zmanjka. Hotela sem ti le povedati, da do razlik med učitelji prihaja zaradi njihovih najglobjih prepričanj in vrednot, ki pa so tako kot pri drugih ljudeh, zelo različna od človeka do človeka. Otroci pa morajo krmiliti, slalomirati med vsem tem kakor vedo in znajo. In dokler se ne bodo spremenile najglobje vrednote in prepričanja družbe kot celote, (ki ta hip za moje osebne pojme izvirajo iz globokega poznega kapitalizma in temu primerne miselnosti) toliko časa bomo imeli precej neproduktiven šolski sistem (ob, priznajmo si, precej neproduktivni vzgoji otrok). Žal.

< Sporočilo je popravil Gina -- 20.12.2008 19:31:49 >

(odgovor članu uwaga)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: ne dvomim v učitelje, ampak
20.12.2008 20:27:11   
uwaga
Gina hvala za odgovor!
Poznam veliko zelo dobrih učiteljev, pa žal tudi nekaj , za moje pojme , slabih.
Verjamem, da velika večina dela v skladu s svojimi prepričanji in namenom delati dobro.
Tisto, da si ustveriš mnenje o znanju glede na ocene...
Mene je učiteljica v osnovni šoli oklicala za sramoto, ker nisem bila odlična pri predmetu, ki ga ja moja sestra obvladala. Me je prizadelo. Kasneje so še ostali "ugotovili", da pač nisem tako pametna kot sestra. Če bi do te ugotovitve prišli neki tuji ljudje, ki jih vidiš občasno, me ne bi zelo motilo. Ker pa so to ugotovili moji učitelji, s katerimi sem sodelovala skoraj vsak dan, me je pa zelo motilo.
Niso bili vsi taki. Pravzaprav je bilo velika večina zelo dobrih, ko pa naletiš na tri take "cvetke" je pa vseeno preveč.
In tu se verjetno niso zavedali kak vpliv imajo njihove besede na mene.
Je pa res, da dokler bo večina prepričana, da se znanje skriva v neizmernih količinah podatkov in da poznavanje podrobnosti, njihovo naštevanje odraža kako zelo je posameznik pameten, tako dolgo bo sistem tak kot je.
Mi bomo pa še naprej učili svoje otroke umetnosti krmarjenja skozi šolski sistem, jim poskušali vliti čimveč samozavesti in zavesti, da se učijo, ker bodo v življenju znanje potrebovali, ne pa zato da bo redovalnico v danem trenutku krasila nova 5-ka ali 4-ka, da bodo posledično starši srečni in te učitelji imeli radi.

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: ne dvomim v učitelje, ampak
22.12.2008 14:07:43   
komarka
Gina, hvala za tako izčrpne odgovore.

Moram priznat,da je tud moje razmišljanje glede počevanja prepleteno z napačnimi prepričanji. SE je pač usidralo vame, kar sem dobivala v šoli... me vsakič kar malo razsvetliš - tista glede ocen, a dat za grdo pisavo slabo oz za trud dobro-sem se morala kar malo zamislit, da sem dojela... Ma ja, mam oprane mozgane in popolnoma verjamem da učitelji res mislijo da delajo dobro.

Ker bi js tud-no, upam, da bi v praksi dojela da to nima smisal, al ap tud ne, kdo ve...

Hm, socaializacija. Sam imam res negativno izkušnjo, ker se z nikomer v razredu nisem stekala in si mislim, da ne more bit tok pomebno..ampak najbrz ves tisti ačs ki ga prezivijo skupaj.
Kaj pa recimo interesne dejavnosti - a se ne zbližaš bolj z nekom, ki imata neki skupnega-ne vem na plesu al pa nogometu al pa na risanju, al pa pr zboru? Bi rekla, da se da s tem kar dost notr prnest...
Midva recimo sva dost druziva s folkom k ma podobno stare otroke in mislim, da je to tud nekaj...

Oba z mozem sva sicer z vasi in tam ej tako, da se s sošolci ne druzis, če nisi tud bliznji sosed al pa so starsi kako povezani. Najbrz zato mal podcenjujem to plat.

Kar se pa snovi tiče-prve 6 let me sploh ne skrbi. Potem bi pa razmislila, če ne bi šel v javno solo. Tud odvisno od njega.

Pa se nekaj je, sicer ne vem če bova kaj od tega res izpeljala, ampka z možem si zeliva it za daljši cas v tujino (nekja let) in verjetno ne bi bila ves čas v istem mestu ...

No, bomo videli, kaj prinese čas.

še nekaj moram povedat-najbveč je najbrz res omebno to-d ase osvobodiš strahu oz menenja, kaj lahko sola naredi iz tvojega otroka. Če si pozoren in se ukvarjas z njim, ga še vedno sam bolj vpdiš in usmerjaš kot sola. Upam!




(odgovor članu uwaga)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: ne dvomim v učitelje, ampak
22.12.2008 19:48:08   
Gina
IZVIRNO SPOROČILO: komarka

še nekaj moram povedat-najbveč je najbrz res omebno to-d ase osvobodiš strahu oz menenja, kaj lahko sola naredi iz tvojega otroka. Če si pozoren in se ukvarjas z njim, ga še vedno sam bolj vpdiš in usmerjaš kot sola. Upam!



Ja, najbrž smo res različni in različno dojemamo reči, pa doživljamo in vrednotimo.
Mene osebno ni bilo nikdar strah, kaj bo šola naredila iz mojega otroka, pa vendarle...ko je v nekem hipu moj otrok naletel na učiteljico, ki ni znala niti razlagat, pa še imela je za moj okus popolnoma zgrešene predstave o pravičnosti in odnosih ter vzgoji, ga je uspela v enem samem letu sfrustrirat na enem področju do konca, v nulo n araven tresenja pred tem predmetom in poraznega mnenja o sebi. Prepričala ga je, da je za tisti predmet totalen debil, ki noma pojma o stvari. Čeprav je zamenjal učiteljico, se več kot eno leto ni osvobodil totalnega strahu (pa govorimo o relativno zelo samozavestnem in uspešnem otroku) pred tem predmetom, preden je ugotovil,d a ni butelj in da zna čist zlo ok tisto reč, pa še nova učiteljica mu je govorila, da zna. A si misliš kaj bi se zgodilo, da bi tisto učiteljico, ki ga je sfrustrirala imel še nekaj let? Uničila bi mu mnenje o sebi zaradi njene nesposobnosti poučevati in vzgajati! In če ti povem še bolj žalostne zgodbe, take otroke, ki se jim je to zgodilo osebno poznam. Več njih. Tako da....ja, včasih tudi jaz podvomim v učitelje, ob takih primerih, ki upam da jih ni veliko.

Je pa še en vidik, ki ga najbrž ta hip ne vidiš in ne vem, koliko mi boš verjela, ampak a veš, raziskave kažejo, da imajo starši nek določen vpliv na otroka v glavnem v otrokovi rani mladosti.Kasneje ima veliiiiiiko večji vpliv kot starši  otrokova družba, sovrstniki. Se pravi dve reči sta glavni: geni in družba (pa ne družba staršev, v določeni starosti si dosegla kar si dosegla, boš težko kaj še korigirala, pa če se na trepalnice postaviš). Hočem reči, ne moreš ga več vodit v smiselu vodenja malega otroka. Lahko si na nek način samo še sholder to cry on in varno zatočišče.

(odgovor članu komarka)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: ne dvomim v učitelje, ampak
22.12.2008 22:56:56   
komarka
IZVIRNO SPOROČILO: Gina

Je pa še en vidik, ki ga najbrž ta hip ne vidiš in ne vem, koliko mi boš verjela, ampak a veš, raziskave kažejo, da imajo starši nek določen vpliv na otroka v glavnem v otrokovi rani mladosti.Kasneje ima veliiiiiiko večji vpliv kot starši  otrokova družba, sovrstniki. ...
Lahko si na nek način samo še sholder to cry on in varno zatočišče.


Hm ja no sej to je pa tisto... in ne bi ravno rada da mi velik "jokal". a si kej brala juul-a? on je enem intervjuju rekel, da lahko v dveh letih spremeni -no ne vem če bom čist prav povedala kaj-situacijo v šoli z delom na učiteljih.

Me  prav zanima kaj bi rekel oz rče učiteljem...

Gina, si že kdaj pomislila, da bi napisala knjigo. Kr tako svoja razmišljanja o šolskem sistemu? Vsaj men se zdi, da bi še marsikoga znimal...

(odgovor članu Gina)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: ne dvomim v učitelje, ampak
23.12.2008 16:44:07   
Gina
Julla nisem brala v celoti, ker kolikor sem brala delčkov ugotavljam, da v praksi nima pojma, kaj bi njegova dejanja prinesla otrokom, sploh ne pozna specifike in še manj psihe nekaterih otrok, posledično fali pri potrebah (ma tukaj bi se lahko razpisala, pa je najbrž brez smisla) - je pa berljiv, sploh za tiste, ki so imeli zelo patriarhalno vzgojo in imajo določene strahove, pa gredo v eno hudo obratno skrjanost oz. na kratko sem mnenja, da dela popolnoma napačno v nekaterih pogledih.

Mi je pa hecno, da trdi,d a bi spremenil situacijo v šolstvu, res hecno, ker situacija je odraz miselnosti širše družbe. Kako hudiča bi spremenil globoko zakoreninjene vzorce, kako bi spremenil globoko gnil kapitalizem z vsemi njegovovimi potrebami vred, kako? Kajti to dvoje je vzrok stanju. A veš, če bi tudi vsi učitelji menili, da ne delajo čisto dobro (pa vsi menijo,d a delajo dobro, tako kot vsak od vas menda meni,d a dela na svojem delavnem mestu najboljše, kar zmore), pa bi se tega zavedali, v praksi svojih dejanj najbrž ne bi mogli spremeniti v dveh letih. Spremeniš se takrat, ko imaš dovolj dober vzrok za spremenit se, poleg tega vpliva nate tudi tvoj karakter in geni, pa če bi razum še tolk želel nekaj, je vprašljivo možno spremeniti karakter in delovanje. Primer iz življenja: želiš shujšat, pa razum hoče eno, telo pa drugo - kdo bo zmagal? četudi zmaga razum, bo zmagal zgolj kratkoročno, ker se bo moral ves čas tepsti s telesom, dušo, ki hoče normalne kile, razum nikdar ne zmaga, zmagajo globoka prepričanja. Ali če ti dam drug primer: Si kolerik, ap nočeš vzkipeti. Razum lahko "zmaguje" samo toliko časa, da prideš enkrat v situacijo, ki izbruhne za vse nazaj še 100x bolj silovito. V bistvu nikdar ne zmaga. Zmagajo geni in odzivnost na bazični ravni in globoka prepričanja, da ven pasti ni nič slabega - dolgoročno mislim razum ne "zmaga". Ali tretji primer: učitelj ceni delavnost. Lahko mu milion ljudi reče, da tega ne sme ocenjevat, da mora ocenjevat samo znanje, bo še vedno nekje v delčku ocene upošteval tudi otrokov trud - gre za globoka prepričanja, ne za razum, razum ne "zmaga", lahko ga le kratkoročno upoštevaš. Kako bi en jull ali kdorkoli že pač spremenil globoka človeška prepričanja?? Prepričanja so različna. Niti ne morejo biti enaka. Jaz recimo strašno cenim naravo in mi srce igra, vsakič ko se pripeljem čez vrhniški klanec in zavoham da bo kmalu konec grde smrdeče ljubljane. Vse na tem svetu bi dala za naravo in ne razumem, kako je kdo sploh lahko v ljubljani doma. Kako boš mene prepričala, da je ljubljana ok, ali pa obratno, kako boš enega mestnega človeka prepričala, da bi šel živet v moj zaselek? Vrednote, najglobja čutenja in prepričanja so tako zelo različna, da ne more nihče na tem svetu dat nekih smernic nikomur od nas, ki bi dolgoročno veljale in bile močnejše od razuma. A vidiš, zato ne verjamem, da bi lahko kdo spremenil družbo. Jull je pa zelo za časom. moja mati je že leta 1970 ali malo čez brala pisce iz tujine, ki so pisali povsem identičnu jullu. Vzgajala je po tem modelu. Res pa je bila za tiste čase strašansko napredna. Samo danes smo skoraj 40 let kasneje!!! Stare reči so to, ki jim je tujina tudi že našla vse minuse poleg plusov. Sama jasno vidim boljše reči. Najbrž niso najboljše, ker najboljših itak ni, ampak za moj okus so kar ok. boljše od vsake skrajnosti.

Knjige pa nimam časa pisat, ker je lajf ratal tako zagamano naporen, da delam te reči zgolj za sprostitev, v meri kot mi to dopušča. Tole tukaj kar pišem na rr je največ, kar zmorem (poleg občasnega pisanja teh reči v cajtnge, pa teženja na določenih inštancah, da bi šlo šolstvo v drugo smer, kot gre). Ni pa slaba ideja, imaš prav.

(odgovor članu komarka)
Neposredna povezava do sporočila: 17
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Prvi koraki k srečnemu otroštvu z Generali
Program Za srečen začetek zavarovalnice Generali mladim staršem ponuja ključne nasvete o negi dojenčka in malčka ter prv...
Kako organizirati nepozaben rojstni dan za...
Organiziran rojstni dan za otroke je lahko nepozaben dogodek, ki razbremeni starše in poskrbi za veselje otrok. Izberite...




Za doječe matere.
пеперутка16

Malo čudno vprašanje, ampak me zanima, ali so doječe mamice poskusile svoje mleko?