Bambi D
|
Pa še jaz povem za našo punčko. Pri 15,5 m ima 79 cm in 8,7 kg. Pediatrinja nama vedno reče: "Ja, kaj bomo z vašo punčko". V isti sapi pa doda: "Ne smete z žlico za njo tečt...". Jaz se sama ne bi nikoli sekirala zaradi teže naše hčerkice, vedno se mi je zdela super, nič presuha. Sekirali so me VEDNO zdravniki. V porodnišnici, patronažna, pri pediatrinji,... Oni panicirajo, da je presuha, da premalo poje. Razvija se pa kot gobica. Stala je pri 7. mesecih, shodila pri enem letu, sedaj že teče. Je radovedna, nasmejana, aktivna... Mislim, da bi se morali zdravniki bolj zamisliti nad pretežkimi (in tudi vidno bolj okroglimi) otrocmi, ki se zaradi svoje mase niti premakniti ne morejo. Zgleda da postaja normalno, da so otroci pretežki, lažji otroci pa so pod drobnogledom, čeprav se več kot očitno dobro razvijajo. Kljub temu, da velik del pretežkih otrok obiskuje RA, kar ni ravno znak pravilnega razvoja. Pa naj še kdo potem reče naj se mamice "presuhih" otrok ne sekiramo. Najprej bodo morali zdravniki sami pri sebi razčistit, če naj smo ljudje kot otroci polni tolšče in okorni in kasneje naj se vse življenje trudimo vso to maščobo pokuriti v fitness centrih z zdravo prehrano, da bomo zdravo suhi. Kolikor vem se maščobne celice, ki se tvorijo v zgodnjem otroštvu številčno nikoli ne zmanjšajo (razen z liposukcijo), lahko so samo bolj ali manj polne maščobe. Takšna zasnova pa hitreje in lažje vodi v kasnejšo debelost. Zgolj v razmislek, kakšna nasprotja nam zdravniki narekujejo.
|