IZVIRNO SPOROČILO: ronja

pižamca, vzemi jo tako, kot je: če nosi stvari naprej, ji ne povej ničesar, česar ne smejo drugi izvedet. Jaz tudi moji mami ne morem zaupat nič, ker bo pač v najboljšem primeru v veliki tajnosti povedala svoji sestri pa še par kolegicam, ki jih niti ne poznam... Ma, hvala lepa. Bo pač bolj med zadnjimi zvedela, ko bom spet noseča, recimo. Omeji pogovore z njo na vsakdanje stvari in ji ne razlagaj nič, kar bi te lahko pripeljalo v težave. Z enimi pač ne moreš drugače - spremenila je ne boš, lahko se samo prilagodiš (tako delajo uspešni organizmi v naravi...)

Glede dodajanja hrane te razumem: moja tašča je na vsak način težila, da mora tamala probat njeno pito, čim smo začeli z gosto hrano. Ja, pa vsaj filo. Ja, pa saj so sama jabolka. težila je toliko časa, da ji je ratalo, mala pa je bruhala, ker valjda ni mogla zgrist tiste njene k* file! no, od takrat se ne greva več: če je NE,  je NE!  Pa konec! Če bo naslednjič (pri naslednji) kdo kaj poskušal in silil, bomo šli domov.

Moja mami tudi z očmi zavija, če kupim majonezo, recimo, ali če dovolim mali, da je, kar jemo mi - recimo kak košček šunke - ker pač ona ne mara salam in so živi strup in seveda ne smeš tega dat 16 mesečnemu otroku... Ampak jaz ne bom jedla pred tamalo in ji ne dala, pa naj mami gleda kamor če! Sama bi ji pa dala kake domače vložene gobice (ne bi tu razlagala, da nas je celo familijo že parkrat rahlo zastrupila - nenamerno,s eveda - med drugim z enimi divjimi šparglji - pojma nimam, kaj smo jedli, vem samo, da sem še 3 dni bruhala...) tak da: BODI SAMOZAVESTNA in ji čisto lepo odločno odgovori, da je to tvoj otrok in ga boš vzgajala tako, kot ti misliš, da je prav. če bo še težila, ji povej primer iz vzgoje, kjer ga je ona srala (itak jih veš, saj si njena hči) in da je ona tudi delala napake, pa ji ne očitaš, ampak naj te pusti pri miru, da delaš svoje napake. In to odločno in čisto vsakič, kadar ti začne težit!

Ker če se ti začneš opravičevat, zakaj si si nekaj kupila, zakaj ne delaš tako, kot ona misli,... potem dobi ona še večji zagon, da ima prav - ker se ti opravičuješ, torej veš,  da ga serješ... Zato ji čisto odločno povej, da ti tako misliš, pa pika. Lahko ji zraven poveš argument, ampak ne v smislu opravičevanja, ampak pač kot odgovor na zakaj si se tako odločila. Da pa si zdaj odločena in pika.

Moja mami pa se jezi, da si nič ne kupim (a zamenjava? ), pa zakaj ne, pa da moram bit zrihtana za tamalo - to mi nikakor ni jasno, kaj ima 1 letni otrok od tega, da je njegova mami tiptopi zrihtana... Ko jo vprašam, s čim naj bi to po njenem financirala, tudi, če bi si želela, pa nima nobenega predloga . "Ja, pa se vama splača kako kvalitetno pohištvo, veš..." ja verjamem, da se splača met kvalitetno pohištvo - ampak moraš met tudi kvalitetno plačo za to . Itak ne bova tu ostala še naslednjih 50 let, za 10 let bojo pa tudi tele iverke zdržale, pa zato nisva zapufana...
ti pa svoji reči, da je tvoj denar in da si pač z njim lahko privoščiš, kar ti paše, saj nikogar ne izkoriščaš, tvoj otrok pa tudi ne hodi nag okoli.

glede male ve, da ji je lepo, tako da nima kaj dosti za govorit, ker se enostavno vidi, da je srečen otrok. In če bi mi kaj hotela mrdat, bi rekla, da dokler se bo mala skoz tako smejala, pač ne bom spreminjala vzgojnih metod, če te očitno palijo (za enkrat ).

Pa najdi si svoje prijateljice, saj ni treba, da so iz službe! Če hodiš po vašem kraju z nasmeškom na obrazu, se bo o malem otroku vsak vtaknil vate in se lahko začneš pogovarjat in tisti, ki so ti všeč, postanejo prijatelji. Zakaj bi se omejevala na mamo in se jezila nanjo, da je taka, kot je?