Tisana
|
Kot bi opisovala našo frajlo . Pri nas to traja sedaj že kar nekaj časa . Pa bi to, pa ne bi tega, pa bi tisto, pa uno, pa ne... to ne bi, pa mogoče tole... pa bi k mamici, pa ne, bi k očiju, bi na tla... ah ne, sem se zmotila, bom kar v naročju ostala ... potem pa in , ker ni isti trenutek točno tako, kot si je zamislila , ker nima takoj v rokah tistega, na kar je pokazala... Baje, gre za otroke z močno voljo, predvsem pa za obdobje, ko spoznavajo, da je svet okoli sebe možno "nadzirati". V bistvu je to zelo dobro, vendar pa morajo hkrati tudi spoznavati, kje so meje, do kam lahko grejo, kdo je, če se po domače izrazim, gazda v hiši Pri nas je zaradi tega včasih kar hudo, predvsem pa imam jaz že čisto skravžlane živčke in pa mnogo preveč občutkov krivde, ko ji ne popustim in jo pustim, da vrešči na primer v avtosedežu (jo pač ne vzamem nikoli ven, ker gre za njeno varnost), ali pa v stolčku za hranjenje, ker si je en trenutek zaželela, da bi jedla, potem pa 2x ugrizne in bi se šla že spet igrat ... Jaz se dostikrat sprašujem, če je prav, da jo pustim jokati, kadar vem, da gre za trmo... mi je ful hudo... po drugi strani pa moram reči, da se sedaj počasi že kažejo rezultati tega... sedaj se več ne upira, ko jo dajemo v avtosedež (prej je zganjala takega hudiča in se tako iztegovala, da ni bilo šans, da jo položiš notri), tudi ne joka vedno... včasih še poskuša, pa jo pač ignorirava (ker če jo ogovarjava, ali pa ji ponujava igračke, čisto znori), potem pa po določenem času preneha in je vse cool. Še to: meni se zdi, da toliko, kolikor je prejokala v zadnjem obdobju, da toliko ni prejokala celo svoje življenje do sedaj. In midva sva rabila ful časa, da sva dojela (pa verjetno še ne čisto, če ne ne bi imela občutkov krivde), da pač poskuša, do kod lahko gre, da se zaveda, da je lahko ona taglavna, da lahko ona nadzira dogajanje... Evo, tako je to pri nas Če se še kaj spomnim, pa dopišem
_____________________________
V mladosti zamujenih norosti ne more nadomestiti vsa modrost starosti. (Bertrand Russel)
|