enkratna
|
Sama sem svoji prijateljici, ki je bila moja priča, strogo zabičala, da nama ne sme ničesar kupovati (ker sva res vse prosila, da ne nosijo daril, da bova pa vesela kuvert, če že morajo kaj dati iz rok*). Prijateljica mi je na to odgovorila, če lahko vsaj z moževo pričo vsaj poročne prstane "sponzorirata". Vsem se je zdela to fantastična ideja in vsi smo bili vsi zadovoljni  .
*Ampak vseeno nekateri svatje niso mogli iz svoje kože, in sva vseeno končala z dvojnim setom pribora  , čeprav sva imela doma vse, ker sva že 2 leti prej skupaj živela.
Moj mož je bil poročna priča polbratu, in glede na ženinove okoliščine (hiša v delu, dva majhna otroka, žena brez službe, poroka v ožjem družinskem krogu), sva podarila samo kuverto z mašnico, v kateri je bilo 400€. Ne vem, ali je to primeren znesek ali ne - toliko sva lahko podarila. Če bi lahko, bi zagotovo še kak € več.
Ko pa sem bila priča Prijateljici, je prijateljica izkoristila moje "organizatorske sposobnosti", tako da sem usmerjala svate, skrbela za okraševanje avta in svatov, pogostitev svatov (skupaj z obema mamama, seveda), skupaj sem spravljala ženske skupaj, da so lovile šopek, skrbela, da je nevesta vedno nasmejana (včasih je zalegel pogled, včasih sem se še malo pačila zraven); poskrbela sem, da so ji prišli zapeti podoknico, pripravili simbolično šrango, zaplesali na poroko (obe sva bili folkloristki pri isti skupini)...
Skratka, na koncu je rekla, da mi bo napisala priporočilo za poročno pričo, čeprav se jaz tako malo spomnim s tistega dne od vsega adrenalina Mislim pa, da je najprej pomembno, da se s sestro dogovoriš, kakšne ima ona želje in pričakovanja do tebe v tej vlogi (priznam, da o "splošnih pogojih poročnih prič" vem zelo malo!).
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
