ronja
|
No, rečt ne more še nič, ker še ne govori, se pa neprimerno bolj dere, če je katera babica tu in grda grda starša ne upoštevata vedno in povsod volje svojega malega deteta... Babici seveda težko to poslušata, ampak bolj kot sta onidve nervozni, bolj sva midva zavestno mirna in lepo popolnoma skulirano razlagava, zakaj je tako, kot je in da izsiljuje in da ne bova popustila. Tako da ne upata ne vem kaj posegat, čeprav skoz trzata. Res pa ne živimo skupaj, to veliiiiko pripomore. Če je tamala pri babicah, imajo lahko svoje sisteme, čeprav je zaželjeno, da bi bila vzgoja približno podobna, itak pa da jo stari starši crkljajo. Dokler ni veliko tam, je tako vseeno, če bi se videvali vsak dan, bi pa morali bolj usklajevat vzgojo... Je pa res, da če vem, da bo tamala pri moji mami dobila samo tisto za jest, kar bo v tistem trenutku hotela, recimo samo kruh pa sladkarije, potem bom malo bolj premislila, kolikokrat jo bom pustila pri njej v času kosila... Ker doma lepo je vso zelenjavo (in jo ima celo rada), pri njej si pa zmišljuje, ker si pač lahko (pa ker vem, kaj taka vzgoja prinese - moj brat se pri 25ih uči jest več kot 3 hrane in odkar imam tamalo, mi je kristalno jasno, zakaj je tako. Tega pa jaz pri svojem otroku ne bi...). Kadar smo skupaj tam, pa je z veseljem tudi čemaževo juho - sem bila čisto paf, tega ji res ne bi zamerila, če ne bi hotela... Kaj bi naredila, če bi rekla, da bo šla k babici? Hehe, enkrat bi jo pustila, bi sigurno rada prišla nazaj domov . Mal heca, veliko resnice . Nobena babica nima toliko energije kot midva, vsaj ne 2 dni zapored, z nočnimi zbujanji... Jo pa tudi jaz pocartam, tudi če trmari, da ve, da jo imamo radi, samo ji povem, da pa to ne pomeni, da bo dosegla svoje. Saj iz joka veš, kdaj je boljše ignorirat, kdaj pa pocartat. Sicer se pa zaenkrat navadno pride kar k meni pocartat, če sem kje zraven, pa babice gor ali pa dol.
|